Damjana Kolar

  • Kultura

    Mladi levi

    Damjana Kolar  |  Mladina 33  |  17. 8. 2012

    Mednarodni festival Mladi levi – letos praznuje 15-letnico – je eden najpomembnejših letnih dogodkov zavoda Bunker, ki vsak konec poletja v Ljubljano pripelje najaktualnejše odrske ustvarjalce z različnih koncev sveta. Zaznamuje ga zahteven umetniški profil sodobnega progresivnega gledališča, še posebej pa je znan po odkrivanju novih talentov. Festival je prepoznaven po ustvarjalnem in živahnem razpoloženju, radovednem občinstvu in družabnosti.

  • Kultura

    Rdeča

    Damjana Kolar  |  Mladina 20  |  18. 5. 2012

    Mark Rothko, predstavnik abstraktnega ekspresionizma in avtor po novem najdražjega dela sodobne umetnosti, prejšnji teden na dražbi prodanega za 86,9 milijona dolarjev, se je rodil leta 1903 v ruskem Dvinsku kot Marcus Rothkovitz. Leta 1913 je z mamo in sestro emigriral v ZDA, kjer so se pridružili očetu in starejšima bratoma. Skupaj z ruskimi emigranti je obiskoval univerzo Yale, ki pa jo je zapustil brez diplome. Leta 1933 je imel prvo samostojno razstavo v Museum of Art v Oregonu, leta 1938 pa je postal državljan ZDA. Eksperimentiral je z »avtomatičnim risanjem« in raziskoval mit o Ojdipu. Zanimala sta ga gledališče in Nietzschejevo delo Rojstvo tragedije in duha glasbe, ki sta močno vplivali na njegova poznejša dela. Leta 1958 je sodeloval na 19. beneškem bienalu in uradno spremenil svoje ime. 25. februarja 1970 si je v svojem ateljeju vzel življenje. 29. maja istega leta so v Tate Gallery odprli Rothkovo sobo, leto pozneje pa v Houstonu Rothkovo kapelo, v kateri so izobešena platna na temo Kristusovega pasijona.

  • Kultura

    Odtisi in vtisi

    Damjana Kolar  |  Mladina 17  |  26. 4. 2012

    Ljubljanski Mednarodni grafični likovni center (MGLC) zadnjih petnajst let intenzivno raziskuje dogajanje na področju grafike in umetnosti tiska. Pripravil je že več razstav, ki so predstavile živost in inovativnost raznolike grafične produkcije v Sloveniji. Razstave so bile pripravljene na podlagi neposrednih vabil umetnikom ali kot kuratorski izbor umetniških del. Leta 1993 se je na razstavi Mlada slovenska grafika predstavilo nekaj novih ustvarjalcev, ki jih danes že lahko uvrščamo med klasike slovenske grafike. Leta 1998 je sledila razstava Nova generacija, ki je opozorila na živahno dogajanje v slovenski grafiki, leta 2008 pa še razstava Tretji pogled – raznolikost grafike danes, ki je s skoraj 100 razstavljenimi deli predstavila vlogo grafike v kontekstu sodobne umetnosti in povezala tradicionalno grafiko in druge reproduktibilne umetnostne medije.

  • Kultura

    Izgubljena čast Katharine Blum

    Damjana Kolar  |  Mladina 14  |  6. 4. 2012

    Heinrich Böll, ki velja za enega najpomembnejših nemških angažiranih romanopiscev, je svoje prvo delo Vlak je bil točen izdal leta 1949. Pravi prodor pa je doživel v letih od 1953 do 1955, ko so izšli romani In ni rekel besede, ki je bil njegov prvi finančni in literarni uspeh, Hiša brez varuhov in Kruh zgodnjih let. Leta 1953 je postal član Nemške akademije za jezik in književnost, leta 1967 je prejel najvišjo književno nagrado Zvezne republike Nemčije, nagrado Georga Büchnerja, leta 1970 je postal predsednik PEN-a Zvezne republike Nemčije, leto kasneje pa predsednik Mednarodnega PEN-a. Leta 1972 je prejel Nobelovo nagrado za literaturo.

  • Kultura

    Gospoda Glembajevi

    Damjana Kolar  |  Mladina 13  |  30. 3. 2012

    Gledališki režiser Ivica Buljan, rojen na Hrvaškem, v slovenskem gledališkem prostoru deluje že dvajset let. Sprva je v gledališču ustvarjal kot dramaturg, od leta 1995 pa tudi režira. Njegov prvi režiserski podvig je bila konceptualna uprizoritev Ime na koncu jezika Pascala Quignarda v Lutkovnem gledališču Ljubljana, sicer pa so v središču njegovega ustvarjanja modernistični dramatiki in pesniki, kot so Bernard-Marie Koltes, Heiner Müller, Robert Walser, Marina Cvetajeva, Elfriede Jelinek in drugi. Leta 1999 sta skupaj z Robertom Waltlom na ljubljanskem gradu ustanovila tudi lastno gledališče, Mini teater, ki se je leta 2009 preselil v nove prostore na Križevniški ulici.

  • Kultura

    Padec Evrope

    Damjana Kolar  |  Mladina 12  |  23. 3. 2012

    Matjaž Zupančič, dramatik, režiser in pisatelj, v svojih delih večkrat kritično obravnava današnjo družbo in opozarja tudi na njeno sprevrženost. Gre za enega od največkrat nagrajenih slovenskih dramatikov, ki je veliko svojih del tudi sam režiral. Za drame Vladimir (1998), Goli pianist ali Mala nočna muzika (2001), Hodnik (2003), Razred (2006) in Shocking Shopping (2011) je prejel Grumovo nagrado, nekatere od njegovih dram, Vladimir, Igra s pari in Hodnik, pa so doživele tudi televizijsko ekranizacijo. Je avtor dveh romanov, Obiskovalec (1997) in Sence v očesu (2000), njegova dela pa so med drugim prevedena v angleščino, francoščino, nemščino, ruščino, poljščino, češčino.

  • Kultura

    Slovenska kraljica pravljice

    Damjana Kolar  |  Mladina 9  |  2. 3. 2012

    Svetlana Makarovič, o kateri se v zadnjem času največ govori zaradi njenih ostrih pripomb na račun politike in cerkve, je seveda predvsem pisateljica. Znana je po svojih delih za otroke, zadnjih nekaj let pa piše baladne pravljice za odrasle, v katerih se loteva predelav starodavnih mitov in zgodb (Rdeče jabolko, Mesečinska struna, Katalena, Saga o Hallgerd). Zadnjo knjigo za odrasle, Balado o Sneguročki, je izdala pred kratkim. Gre za srhljivo lepo rusko zgodbo o prečudovitem dekletu, ki ne zna imeti nikogar rada. Knjigo je ilustrirala Anamarija Babić, ki je sodelovala že pri Sagi o Hallgerd, za katero je Makarovičeva črpala iz islandske sage o Njalu. Tokrat je knjiga izšla je v treh različnih izdajah, v navadni slikaniški in ruski, pa tudi v bibliofilski razkošni izdaji (na voljo je sto izvodov) v škatli in s podpisom avtorice.

  • Kultura

    Balkanski teater: Vojna in mir ter Elijev stol in Rojeni v YU

    Damjana Kolar  |  Mladina 7  |  17. 2. 2012

    Leta 2006 smo na odru ljubljanske Drame spremljali zadnje tri dni življenja Kurta Cobaina, pevca kultne skupine Nirvana. Cobain je seveda umrl že skoraj desetletje prej in po naključju se je to res zgodilo le nekaj dni po gostovanju njegovega benda v Ljubljani. A pozneje je njegove zadnje dni v dramskem delu Velika bela zarota pod drobnogled vzel Dimitrij Vojnov, beograjsko gledališče Atelje 212 ga je oživilo s predstavo in pripeljalo jo je tudi k nam. Šlo je za diplomsko delo mladega režiserja Miloša Lolića, ki je kasneje postal znan tudi slovenskemu občinstvu. V Mini teatru je režiral predstavo Hermana Melvilla Bartleby, pisar, ki je lani prejela veliko nagrado festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo uprizoritev.

  • Kultura  Za naročnike

    Neplodna in plodna tla

    Na videz nedolžne fotografije narave, na katerih so podobe čarobno lepe goste praproti, beli kamni, nad katerimi je enako belo nebo, prikazujejo prostore, pomembne za številne ljudi. A na njih ni ljudi. Šele napisi, dodani fotografijam, razkrijejo, zakaj je na njih le osamela narava. Na fotografijah so ujeta mesta najbolj krvavih bitk in najgrozovitejšega človeškega trpljenja na Hrvaškem. Med njimi so denimo Stubica, prizorišče slovensko-hrvaškega kmečkega upora iz 16. stoletja, taborišče Jasenovac in vas Srb iz časa druge svetovne vojne ter različni prostori etničnega nasilja iz nedavne domovinske vojne. Danes so vsi ti prostori videti kot puste poljane, ki se bistveno ne razlikujejo od krajev, na katerih se nikdar ni zgodilo nič pomembnega. Več

  • Kultura

    Slovenska prestolnica kulture

    Damjana Kolar  |  Mladina 2  |  13. 1. 2012

    Konec tedna se v Mariboru začenja projekt Evropska prestolnica kulture (EPK), ki velja za enega največjih in najpomembnejših projektov EU in bo sočasno potekal tudi v portugalskem mestu Guimaraes. Projekt so, že vse odkar je vlada zanj določila Maribor, spremljale najrazličnejše težave; nekateri so trdili, da je bil Maribor izbran izključno zaradi spora med Janševo vlado in Jankovićem, druge je motilo, da je štajerska prestolnica k projektu priključila še pet partnerskih mest. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer so obljubljene velikopotezne naložbe (denimo kompleks MAKS, ki naj bi nastal na območju opuščene tekstilne tovarne, in prenovljena Umetnostna galerija Maribor) padle v vodo, vrstili pa so se tudi odstopi vodilnih (Tomaža Pandurja, Ota Lutharja) s položajev.