MLADINA Trgovina

Borut Mekina

  • Borut Mekina

    8. 4. 2010  |  Mladina 14

    Cerkev ponaredila pogodbo?

    Kaj se zgodi z goljufi, je znano. Posvetna zakonodaja jim odpusti šele po dveh letih v zaporu.

    Kranjsko sodišče je ta mesec končno odločilo v sporu med Župnijo Bled in dolgoletnim najemnikom nepremičnin na Blejskem otoku, Ervinom Jurešo. Sodišče je Jurešo, ki ga je župnik Janez Ambrožič obdolžil preslepitve, oprostilo. Jureša, ki je ena od najbolj poučenih prič o tem, kako je cerkev v zadnjih dvajsetih letih gospodarila z otokom, saj je od leta 1997 naprej na otoku tudi živel, pa se je odločil, da bo... Več

  • Borut Mekina

    1. 4. 2010  |  Mladina 13

    V četrtem krogu pekla

    Cerkev nikoli ni imela moralne podpore pri grajenju svojega holdinškega imperija. Kaže, da je sedaj moralnemu zlomu sledil tudi finančni epilog. Na sliki nadškof Anton Stres, ki pričakuje, da mu bo država pomagala z reprogramiranjem posojil.

    Finančna hrbtenica RKC, holding Zvon Ena, ima že skoraj mesec dni blokirane račune. Družba je danes plačilno nesposobna, poslovanje z njo, kot tudi z drugimi podjetji v skupini, bilančne hiše označujejo za izredno tvegano. Ta teden je holding objavil še finančno poročilo za leto 2009. Družba bankam dolguje že 491 milijonov evrov, samo lani je holding pridelal 56 milijonov evrov minusa. Več

  • Borut Mekina

    25. 3. 2010  |  Mladina 12  |  Politika

    Kakšen (na pol) fantastičen dan!

    Zadovoljstvo ob razglasitvi rezultata na ustavnem sodišču

    Za Boruta Pahorja je bila zadnja odločba ustavnih sodnikov o tem, da je »njegov« arbitražni sporazum skladen z ustavo, nov »fantastičen dan«. Za njegovega političnega nasprotnika, Janeza Janšo in SDS, pa po pričakovanju »unikum v ustavni presoji«, papir, ki je »sprt sam s seboj«. Ustavni sodniki naj bi potisnili »glavo v pesek« in spisali eno od... Več

  • Borut Mekina

    25. 3. 2010  |  Mladina 12

    Jelinčičevo osmo čudo

    Simulacija Jelinčičeve 148-metrske piramide, katere gradnja bi, kot izhaja iz predštudije, stala skoraj milijardo evrov. Toliko kot šesti blok Termoelektrarne Šoštanj.

    Bi lahko Slovenija imela svoj Louvre? Bi lahko Slovenija imela Sydneyjsko opero? Po čem bo Slovenija znana čez petdeset let? Jasno, po Zmagu Jelinčiču in njegovi 148-metrski piramidi, ki bo prekašala prvo od svetovnih čudes, Keopsovo različico v Gizi. »Osmo svetovno čudo,« pravi Jelinčič, bo letalski muzej Zahodnoevropske unije. Se zdi zamisel neresna? Prvaka SNS Zmaga Jelinčiča javnost tako ali tako... Več

  • Borut Mekina

    18. 3. 2010  |  Mladina 11

    Resnica o Velikovcu

    Domovinski muzej, v Velikovcu, na avstrijskem Koroškem, 18. septembra 1979. Približno 3 kilogrami razstreliva so uničili prvo nadstropje, kjer je bilo razstavljeno gradivo o koroškem plebiscitu.

    Razmeroma mirno, celo z razumevanjem je slovenska javnost, navajena političnih obračunov, prenesla prvo ustavno obtožbo zoper predsednika republike. Še posebej, če se spomnimo na »veliki pok«, ki ga je pobudnik obtožbe Janez Janša prihranil za konec, ko je politično vodstvo obtožil mednarodnega terorizma. Obtožba je v resnici precej resna. Več

  • Borut Mekina

    11. 3. 2010  |  Mladina 10

    Matevž Krivic, borec za človekove pravice

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikamatev_krivic_bkimg_7923.jpg

    Matevža Krivica je v mladosti zmotila krilatica, “da ni mogoče nič storiti”. Njegova disidentska pot se je začela z bojem proti odpravi gimnazij, nato je delo nadaljeval v različnih forumih za varstvo človekovih pravic. Iz javnega življenja je poniknil po službeni dolžnosti, ko je postal ustavni sodnik, nato se je z vso težo vrnil na prizorišče kot borec za pravice izbrisanih, sedaj pa je zagovornik pravic azilantov. Doslej si je prislužil že veliko etiket: da je legalist, so trdili eni, celo “Don Kihot” poštenja, kot naj bi ga bil že v osemdesetih letih označil Jaša Zlobec. Ta teden je Krivic praznoval enega od svojih uspehov, ko je država po dolgih letih končno uresničila odločbo ustavnega sodišča o izbrisanih. Več

  • Borut Mekina

    11. 3. 2010  |  Mladina 10

    Srečko, ti si naš najboljši prijatelj!

    Tokrat so ga ujeli. Poslanec SNS Srečko Prijatelj, sramota slovenskega parlamentarizma, odhaja s politične scene.  (na fotografiji ob aretaciji)

    Začelo se je sredi januarja. Tedaj se je na koprsko policijo obrnil primorski podjetnik Marjan Mikuž, ki naj bi mu bilo vsega dovolj. Izsiljevanj, groženj z razkritji in ovadbami. Grozil naj bi mu bil poslanec SNS Srečko Prijatelj, ki je očitno menil, da mu Mikuž še nekaj dolguje. Zato je policija začela prisluškovati. In medtem ko so obema prisluškovali, sta v zgodbo padla še Zmago Jelinčič in kmetijski minister... Več

  • Borut Mekina

    4. 3. 2010  |  Mladina 9

    Filozof dr. Boris Vezjak: "Paranoja je zmagala, razum je izgubil"

    /media/www/slike.old/mladina/temaboris_vezjak_b520090713_1009.jpg

    > Nima. Vaše vprašanje izžareva neko zadržanost do vprašanja politične paranoje. Sam pa mislim, da ji v njeni resnosti sploh nismo kos. Poleg tega jo moramo nujno ločiti od konspiracizma. Prva je patološka in nevarna, je tudi širši pojem, teorije zarot pa so lahko socialno sprejemljive in nedolžne. Več

  • Borut Mekina

    4. 3. 2010  |  Mladina 9

    Demoni

    Desnica, ki predsednika republike ob vstopu v parlament tudi pozdravila ni, opozarja na krizo vrednot. (Janša nadzoruje predsednika)

    Pred približno 15 leti, ko se je v Sloveniji zgodila afera Depala vas, je Janez Janša napisal knjigo Okopi. Sklenil jo je z zanimivo prispodobo, ki je postala moto njegovega kasnejšega delovanja. Opisal je svoj obisk pri znancih v Trenti. Sprva je razmišljal o »bipolarnosti v slovenskem političnem prostoru«, torej o blokovstvu in o tem, kako ga preseči, nato pa sta se s prijateljem odpravila plezat v... Več

  • Borut Mekina

    4. 3. 2010  |  Mladina 9

    Najprej diskvalifikacija, potem likvidacija

    Prvi na spisku.

    »Opozicija,« piše Janša v svojem zadnjem blogu na spletni strani SDS, »je v tej shemi ponovno uvrščena na raven razrednega sovražnika. Proti temu pa so dovoljena vsa sredstva. Najprej diskvalifikacija, nato pa likvidacija, če je treba, tudi fizična. Včasih so oblastniki svoje dosegli že z dovolj grobim oblatenjem disidentov, za ostalo so poskrbeli naščuvani posamezniki ali skupine. Več