MLADINA Trgovina
  • 9. 3. 2017  |  Družba

    Pozor, škoduje zdravju!

    V reklamah proizvajalci potrošnike ves čas prepričujejo, zakaj potrebujejo prav njihov izdelek in storitev. Veliko redkeje so na voljo informacije o negativnih učinkih naših nakupov na okolje, druge ljudi in na nas same. Medtem ko je tisk pri reklamah čim večji, koristi proizvajalci poudarjajo s srečnimi široko nasmejanimi ljudmi, opozoril o negativnih učinkih večinoma ni, če so, so natisnjena z drobnimi črkami, da jih komajda preberemo. Samo ena skupina izdelkov ima na embalaži namesto srečnih mladostnih ljudi z velikimi črkami navedene škodljive vplive, v zadnjem času so besede še ponazorjene s fotografijami. To so tobačni izdelki. Več

  • Izak Košir

    8. 3. 2017  |  Družba

    Angelca Likovič prejela bodečo nežo za seksistično izjavo leta

    V Socialnem centru Rog sta uredništvo spletnega portala Spol.si in kolektiv Rdeče zore razglasila nagrado bodeča neža. Tik pred mednarodnem dnevu žensk so obiskovalke in obiskovalci najbolj seksistično izjavo leta izbirali med petimi izjavami, ki so se na spletnem glasovanju uvrstile najvišje. Bodeča neža 2017 je pripadla Angelci Likovič, predstavnici Gibanja za otroke in družine, katere dve izjavi sta prejeli enako število glasov in si posledično delili prvo mesto.  Več

  • Izak Košir

    7. 3. 2017  |  Družba

    Krizni novi svet

    Sinapsa, Slovensko društvo za nevroznanost, bo tudi letos organiziralo Teden možganov. Pester program okroglih miz in predavanj bo tokrat osredotočen na krizo, tako na nivoju družbe, kot tudi na nivoju posameznika. Predstavili bodo, kaj se zgodi, ko se posameznik ne zna soočiti s krizami in se zateče v ''udobja'' tehnologij, kar se pogosto prelevi v različne zasvojenosti (pornografija, videoigre, družabna omrežja), ki so v današnji dobi v porastu predvsem med mladimi.  Več

  • Uredništvo

    6. 3. 2017  |  Družba

    Zakaj je Omar Naber kot predstavnik Slovenije na Evroviziji problematičen

    "Naša država bo tu (na Evrovizij, op.p.) ponudila problematično podobo, sovražno do žensk. Medtem ko je pevec ob zaključku finalne prireditve pel svojo zmagovalno pesem, se je prijel za mednožje in s to gesto nakazal še svoj drugi prispevek k slovenskim (ne)kulturnim razmeram, ki ne zaznamujejo zgolj glasbe in kulturništva: vulgarizmi, seksizmi, in … kar je še posebej kritično in markira tudi življenjsko pot pevca, spolno nasilje," so v svojem javnem pismu zapisale Tanja Rener, Mojca Urek, Renata Šribar, Polona Mesec, Barbara Korun, Alja Adam in Nina Perger, članice združenja FemA.  Več

  • Uredništvo

    3. 3. 2017  |  Družba

    Varuhinja naj nasprotuje zakonu o tujcih ali odstopi 

    "Pozivam vas, da ustavite norost po imenu novela Zakona o tujcih in na Ustavno sodišče vložite pobudo za oceno njene ustavnosti in zakonitosti. To, da pred vami zakona ni ustavil nihče drug, pomeni, da je sedaj vse odvisno od vas. Vašo doslejšnjo pasivnost, omahovanje in neodločnost je v tem primeru mogoče razumeti tudi kot kolaboracijo s totalitarnimi in antihumanističnimi težnjami slabe oblasti. Kot varuhinja človekovih pravic imate ob zakonu, ki tepta človekove pravice, po mojem mnenju na izbiro le jasno nasprotovanje ali odstop s položaja. Kako se boste odločili?" so zapisali pri inštitutu Danes je nov dan. Več

  • Staš Zgonik

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Družba

    Novi svetovi

    Štirideset svetlobnih let od Zemlje, v zvezdnem sistemu Alfe Kentavra, je zvezda Trappist-1. Zvezda je izjemno majhna, le malo večja od Jupitra. A ker ima kljub temu 80-krat tolikšno maso kot Jupiter, je temperatura v njenem jedru še ravno dovolj visoka za pretvorbo vodika v helij, s čimer sploh izpolnjuje pogoje za uvrstitev med zvezde. Njena svetlost je dvatisočkrat manjša od svetlosti Sonca. Več

  • Vesna Teržan

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Družba

    Meglice Versaillesa

    Ob dveh ponoči 17. avgusta 1661, ko se je Ludvik XIV. namenil vrniti domov z obiska na gradu Vaux-le-Vicomte jugovzhodno od Pariza, kjer so mu priredili velik sprejem ob odprtju grajskih vrtov, se je razbesnela strahovita nevihta in strela je ubila dva konja. Mladega kralja, štel je 23 let, je razganjalo od zavisti, kajti park in vrtovi, ki jih je André Le Nôtre ob gradu Vaux-le-Vicomte ustvaril za finančnega ministra, markiza in vikonta Nikolasa Fouqueta, so bili čarobni, bili so nekaj še ne videnega. Takšno lepoto ustvarjene pokrajine je kralj doživel kot svoje ponižanje. Njegov Versailles ni imel niti vode, kaj šele, da bi imel kanale, vodnjake, brzice. Vse to ga je strašno mučilo tiste nemirne noči in v besu se je odločil, da bo uničil finančnega ministra. Več

  • Marjan Horvat

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Družba

    Zakaj se učimo le o pisateljih?

    Ni naključje, da se veliko mladih (žensk) – med njimi je tudi Manca R. Renko, avtorica zanimivega življenjepisa (prezrte) pisateljice Zofke Kveder – sprašuje: Zakaj se učimo le o pisateljih? Zakaj v osnovnošolskih in srednješolskih berilih ni žensk? Več

  • Parkiranje v mestu

    Ko govorimo o parkiriščih, bi lahko parafrazirali pregovor, da je živeti z njimi nemogoče, a brez njih ne gre. Parkirišča so poleg cest in avtomobilov sestavni del prometnega sistema in s tem pomembna prvina urbanih zasnov. Obseg, umestitev in oblikovanje parkirišč usodno soustvarjajo podobo mest. A žal se z »mirujočim prometom« prepogosto ukvarjamo le obrobno, češ, parkirišča pač morajo (nekje) biti. Koliko parkirišč mora vsaka stavba imeti glede na namen in velikost, je natančno predpisano v občinskih prostorskih načrtih in vsaj toliko jih mora vsak investitor zgraditi skupaj s stavbo. To se zdi logično: parkirnih mest mora biti dovolj za vse prebivalce oziroma uporabnike stavbe. Vendar tako sklepanje vpliva na vizualno privlačnost mesta in tudi na količino prometa, zdravje prebivalcev – ter celo na njihove denarnice. Parkirni normativi temeljijo na predpostavki, ki izhaja iz podzavestnega prepričanja vsakega voznika: da mora na cilju vedno čakati prosto parkirno mesto, in to zastonj. Vozniki pa smo v naši družbi vsaj občasno skoraj vsi odrasli ljudje, zato je sprememba mišljenja težka in počasna in jo vedno spremlja velik odpor. Več

  • Peter Petrovčič

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Družba

    »Če bi se vojna v Siriji končala jutri, bi se vrnil jutri«

    »Bilo je povsem vsakdanje življenje, živiš v svojem stanovanju, študiraš, delaš, žuriraš s prijatelji, vsak dan se zgodi kaj novega, delaš pač vse, kar delaš, ko živiš.« Tako 22-letni Samer Arkawi opisuje svoje življenje v Siriji, preden se je tam začela revolucija, ki se je sprevrgla v dolgoletno vojno med vladnimi silami in uporniškimi skupinami. Več