MLADINA Trgovina
  • Peter Petrovčič  |  foto: Uroš Abram

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Družba

    »Vseeno nam je bilo, kam bomo prišli«

    Ko je bil star sedem let, so ZDA napadle Irak, da bi tja prinesle »demokracijo in svobodo«. A vojna se v resnici ni nikoli končala in se zadnja leta nadaljuje v obliki bojev med teroristično organizacijo Islamska država in številnimi drugimi paravojaškimi skupinami ter iraškimi varnostnimi organi. Ti boji so zajeli tudi njegovo rodno mesto Ramadi, ki je zdaj povečini zravnano z zemljo. Ahmed Shihab Hammood je star 20 let in je skupaj z družino begunec v Sloveniji. Več

  • Staš Zgonik

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Družba

    Više, hitreje, močneje

    Še pred nekaj leti smo zaskrbljeno ugotavljali, da so telesne sposobnosti slovenskih osnovnošolcev vedno slabše. Pomanjkanje igre na prostem in priložnosti za gibanje na splošno v sodobnem krožkocentričnem svetu, ki teži k nadzorovanju in organiziranju vsake minute otroškega prostega časa, hkrati pa zaradi socialne razslojenosti proizvaja veliko otrok, ki sploh nimajo ustreznih priložnosti za telesno dejavnost, se je pokazalo v povečevanju deleža otrok s čezmerno telesno maso in slabšanju rezultatov pri vsakoletnih vseslovenskih testiranjih gibalnih sposobnosti otrok. Nato pa se je zgodil preobrat. Več

  • Klemen Košak  |  foto: Uroš Abram

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Družba

    Dr. Veronika Tašner, sociologinja vzgoje

    Kako biti uspešen na trgu delovne sile? Čeprav obstajajo predvidevanja, kateri poklici bodo zaželeni, tudi tisti, ki delajo take sezname, priznavajo, da niso veliko zanesljivejši od ugibanj. Ena od raziskav, ki jo je pred kratkim navedel predsednik Borut Pahor, pravi, da bo 60 odstotkov otrok, ki so zdaj v prvem razredu, opravljalo službe, ki še ne obstajajo. Tako nastajajo tudi nasveti, ki ciljajo na psihološko discipliniranost delavcev, na primer naj iskalci službe ne bodo »mamini sinčki«. Razvajenih, nesamostojnih in zahtevnih ljudi, ki ne znajo poskrbeti za svojo prihodnost, gospodarstvo noče, je na zadnjem sejmu o poklicih Informativa 2017 prejšnji konec tedna obveščal Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad. To je le zadnji poskus izogibanja dejstvu, da so nujne velike spremembe, pravi dr. Veronika Tašner z oddelka za temeljni pedagoški študij na ljubljanski pedagoški fakulteti. Že to, da imajo tudi ljudje, ki so pridno opravljali šolske naloge, težave z iskanjem dobre službe, kaže, da šola ne opravlja glavne funkcije, ki ji jo je naložila država. Neuspešnost pri pripravi posameznikov na trg delovne sile je izhodišče knjige Prihodnost šole v družbi brez dela, ki jo je Veronika Tašner pred kratkim uredila skupaj s kolegom in nekdanjim ministrom za šolstvo dr. Slavkom Gabrom. V sklepnem delu, ki sta ga napisala skupaj s profesorico na filozofski fakulteti, dr. Ljubico Marjanović Umek, ponujajo tudi razmislek o mogočih smereh iskanja rešitev za velik izziv, pred katerim je izobraževalni sistem. Trdijo, da mora šola pač zmanjšati prizadevanja za ustvarjanje primernih mezdnih delavcev ter se osredotočiti na posredovanje znanja, ki nima neposredne uporabne vrednosti za gospodarstvo. Več

  • Izak Košir

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Družba

    Slaba banka in azbest

    Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je konec preteklega leta postala pravnomočna lastnica nekdanje tovarne Inde v Kopru. V tovarniške prostore se je že pred dvema letoma naselila ekipa skvoterjev, ki tam izvaja tudi kulturni in drug program. Slaba banka zdaj izvaja sanacijo prostorov, saj naj bi bila že prejela ponudbe za odkup nepremičnine. Pripeljali so tudi bagerje in »čiščenje« se je začelo. Več

  • Izak Košir

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Družba

    Kanadski terorist, ki na razočaranje nekaterih ni bil islamski skrajnež

    Strelski napad na mošejo pri Quebecu je zahteval šest življenj, devetnajst ljudi pa je bilo ranjenih. Kanadski premier Justin Trudeau je dogodek ostro obsodil in ga označil za teroristični napad na muslimane, ob tem pa poudaril, da sta raznolikost in strpnost do drugih ver pomembna za Kanado: »Kanadski muslimani so pomemben del naše narodne identitete.« K ukrepanju proti vsakršnemu nasilju ter k solidarnosti z muslimani je pozval tudi premier province Quebec Philippe Couillard. Jasno je bilo, da se kanadske oblasti zavedajo resnosti napada, zato so se odzvale na način, ki je marsikateremu politiku ali mediju danes v Evropi ali ZDA povsem tuj. To velja tudi za Slovenijo. Več

  • Jure Trampuš

    27. 1. 2017  |  Mladina 4  |  Družba

    Banalnost rasizma

    Zavrtimo si čas za kakšno desetletje in še malo nazaj, v dobo Donalda Rumsfelda, ameriškega obrambnega ministra v času vladavine Georgea Busha, mlajšega. V čas Guantanama, ko so na Kubi pristajala letala, polna »nelegalnih borcev«, ki so jih Američani pridno nabirali in kupovali po Afganistanu, Pakistanu in še kje. Za te »izmečke«, za »najhujše od najhujših«, niso veljala nikakršna pravila, ni bilo domneve nedolžnosti, ni obstajala odvetniška pomoč, pravica do telefonskega klica, večina izmed njih ni vedela niti, kje so, samo sedeli so v majhnih kletkah, oblečeni v oranžne uniforme, vsak s svojo številko in z vrečo na glavi. Američani so jih zasliševali, mučili in s tem ustvarjali »svobodnejši svet«. Več

  • Klemen Košak

    27. 1. 2017  |  Mladina 4  |  Družba

    Uberizacija je že tu

    Preden se je sociologinja Anita Tolić lotila raziskovanja razlik med slovenskimi taksi službami in Uberjem, je mislila, da bo v prispevku, ki bo iz raziskovanja nastal, govorila predvsem o Uberju. To izredno hitro rastoče ameriško podjetje, ki ponuja spletno aplikacijo za naročanje prevozov, je lani jeseni napovedalo prihod v Slovenijo. Vlada mu je obljubila, da bo zanj spremenila zakonodajo, saj po obstoječi Uber denar služi na sporen način. Več

  • Staš Zgonik

    27. 1. 2017  |  Mladina 4  |  Družba

    Štajerska oživljena

    Na sto hektarjih njiv, v trikotniku med letališčem, železnico in avtocesto v bližini Maribora, bo v občini Hoče - Slivnica zrasla industrijska cona. Sredi nje naj bi stala lakirnica družbe Magna Steyr, v kateri naj bi glede na uradne napovedi delo dobilo okoli 400 ljudi. To je vse, kar so za zdaj pripravljeni potrditi v družbi. Kot so nam povedali, bo nov obrat »pomagal podpirati nove programe, ki jih uvajamo v našem obratu za sestavljanje vozil v Gradcu. Začetek gradnje je načrtovan za drugo četrtletje letošnjega leta.« Več

  • Drago Demšar, 1942–2017

    Ponavljaj za mano: »Kot smo vsi pričakovali ...« Da, tako me je Drago Demšar učil nastopati pred množico leta 1988 na Roški. Potegnil me je k sebi, trdo stisnil za bicepse, porukal in mi zabičal: »Franci, povedati moraš vse in nič, ker te bodo sicer zaprli, češ da si izdajal vojaške skrivnosti o dogajanju na sodišču. Povej, kaj se je zgodilo, ampak vedno začni stavek s ‘kot sem že pričakoval, je sodnik odločil, da se obtoženim pripor podaljša,’ ali pa ‘kot je znano, je tožilec zahteval maksimalno kazen’.« Da, skozi moja usta je takrat slovenski javnosti na Roški govoril Drago Demšar. Do takrat sva se že dobro spoznala, saj me je kot odgovornega urednika Mladine zastopal v vsaj desetih tožbah takratne države proti Mladini. Po nekaj letih skupnega boja za svobodo govora sem mu tako zaupal, da sem pred procesom JBTZ pri njem kuvertiral tudi svojo oporoko. Edino on je poznal njeno vsebino: da mora skupaj z mojimi brati doseči kazen za tiste, ki so me spravili v grob. Danes je to videti kot slaba šala, takrat pa res ni veliko manjkalo, da bi nas pospravili v vojaške marice in odpeljali gnit kam južno od Niša. Več

  • IK

    24. 1. 2017  |  Družba

    O svetu, ki se je iztiril, o moči, ki ga lahko uravna

    V seriji dogodkov Čas za razmislek v Vodnikovi domačiji gostijo razmišljujoče ljudi, ki so aktivni državljani in jim ni vseeno, kam se svet vrti. Tokrat bosta gosta Miha Blažič - N’toko, slovenski raper, bloger in kolumnist, ter Grega Repovž, odgovorni urednik Mladine. Pogovor se bo pričel ob 19. uri.  Več