• Darja Kocbek

    23. 1. 2017

    Ekonomija

    Rasna diskriminacija ameriških velebank pri kreditiranju

    Za globo 55 milijonov dolarjev se je poravnala ameriška velebanka JP Morgan Chase na podlagi tožbe, ker je 53 tisoč temnopoltim in komitentom latinskoameriškega porekla zaračunavala višje obresti za hipotekarne kredite kot belcem ob enaki boniteti. Med letoma 2006 in 2009 je temnopoltim za hipotekarni kredit v višini 191,100 dolarjev zaračunala za 1.126 več obresti kot belopoltim kreditojemalcem z enako boniteto, latinskoameriškim pa za kredit v višini 236.800 dolarjev za 968 dolarjev več. Poravnave še ni potrdil sodnik. Več

  • Klemen Košak

    20. 1. 2017

    Mladina 3

    Ekonomija  Za naročnike

    Motiv za delo brez prihodnosti

    Ni vsak primeren za nočno delo v novomeški tovarni avtomobilov Revoz. Mora biti višji od 165 centimetrov, ker manjši ne sežejo dovolj visoko, da bi lahko sestavljali avtomobile, ki se peljejo po tekočem traku. Imeti mora zadostno fizično kondicijo, ki se preverja na zdravniškem pregledu, ter ročne spretnosti, ki se preverjajo na testu spretnosti gibov v učilnici. Predvsem pa mora biti dovolj motiviran. Več

  • Urša Marn

    20. 1. 2017

    Mladina 3

    Ekonomija  Za naročnike

    Pravična porazdelitev

    Slovenija bi morala postati druga Švica. Pa ni. Uresničitvi velikopoteznega načrta se ni niti približala. Danes kar 287 tisoč prebivalcev Slovenije živi pod pragom tveganja revščine. To niso samo brezposelni. Med njimi so tudi številni zaposleni, ki prejemajo minimalno plačo. Več

  • Klemen Košak

    20. 1. 2017

    Mladina 3

    Ekonomija

    Elita je zaskrbljena

    Ta teden so se politiki, gospodarstveniki in ekonomisti zbrali v mondenem švicarskem letovišču Davos. Letošnje srečanje se je od prejšnjih razlikovalo po tem, da so se na njem ukvarjali neposredno s tistimi, ki so jih tam predstavljale morda le kuharice, natakarice in čistilke, katerih naloga je bila streči pomembnežem. Ukvarjali so se z množicami, iz katerih so sestavljeni sloji pod elito. Z grožnjami, ki jih te množice pomenijo zanjo. Več

  • Ekonomija  |  Intervju

    Wolfgang Schäuble

    Susanne Beyer, ki se je rodila leta 1969, je namestnica glavnega urednika revije Der Spiegel. Pogosto je iz Berlina – sedež uredništva je v Hamburgu – dobivala namige, da je Schäuble velik ljubitelj glasbe in gledališča. No, nemški finančni minister je kljub temu le stežka privolil v pogovor z njo. Nekaj dni pred izvedbo božičnega oratorija v stolnici v Freiburgu, ki se je je nameraval udeležiti, pa je le popustil. Pogovori z njim so vedno nekaj posebnega, navsezadnje tudi zato, ker je v visoki evropski politiki že 44 let. Ta pa je poseben predvsem zaradi intervjuvančevega odnosa do kulture in umetnosti, saj v njem ni za politike Vzhodne Evrope, tudi slovenske, tako značilnega novoreka o umetnosti, ki omikanim ljudem prav nič ne pritiče. Več

  • Darja Kocbek

    5. 1. 2017

    Ekonomija

    Zakaj nisi bogat, če si tako pameten?

    Ekonomist James Heckman rad sprašuje izobražene ljudi, ki niso znanstveniki, zlasti politike in ustvarjalce politik, koliko razlike med prihodki ljudi je mogoče pripisati njihovi inteligenci oziroma njihovemu inteligenčnemu količniku (IQ). Večina jih na to vprašanje odgovori, da 25 odstotkov, celo 50 odstotkov. Toda podatki kažejo, da je vpliv IQ na prihodek ljudi veliko manjši, le 1 do 2 odstotka, poroča Bloomberg. Več

  • Ekonomija  |  Intervju

    Janis Varufakis, nekdanji grški finančni minister

    Nekdanji grški finančni minister, profesor ekonomije dr. Janis Varufakis, je februarja letos v Berlinu ustanovil panevropsko politično gibanje s kratico DiEM 25, ki si prizadeva demokratizirati Evropo. Medtem ko vsi rušijo Evropo, jo Varufakis brani. Varufakisa ni treba predstavljati, manj znano o njem je le to, da je bil tudi svetovalec družbe Valve Corporation, ene največjih izdelovalk računalniških igric.To nedeljo bo Varufakis gost Filozofskega gledališča, filozofskega »festivala« v Zagrebu, ki ga organizira in vodi avtor tega intervjuja, dr. Srećko Horvat, in ki je v zadnjih letih gostil Slavoja Žižka, Saskio Sassen in Richarda Senneta ter Thomasa Pikettyja. Več

  • Urša Marn

    25. 11. 2016

    Mladina 47

    Ekonomija

    V bran velekapitalu

    Pričakovali bi, da bodo državni organi varovali interese malih vlagateljev, ne da izpolnjujejo pričakovanja finančnih posrednikov. A pravila so pri nas postavljena na glavo. Namesto da bi ministrstvo za finance in Agencija za trg vrednostnih papirjev varovala vlagatelje pred visokimi stroški odpiranja in vodenja trgovalnih računov, na katere je treba do konca leta prenesti delnice iz centralne Klirinško-depotne družbe, sta se postavila v bran borznoposredniških hiš. Več

  • Urša Marn

    25. 11. 2016

    Mladina 47

    Ekonomija

    Slepa vera

    Po letih rezanja, odrekanja, podaljševanja »začasnih« varčevalnih ukrepov in po tem, ko nam je proračunski minus tudi na račun dohodkovno najranljivejših slojev uspelo spraviti pod predpisano maastrichtsko mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda, podatki pa so postali pozitivni, se je Slovenija spet znašla v skupini največjih evropskih bolnikov. Več

  • Urša Marn

    foto: Uroš Abram

    14. 10. 2016

    Mladina 41

    Ekonomija  |  Intervju

    Mojmir Mrak, ekonomist

    S profesorjem mednarodnih financ dr. Mojmirjem Mrakom z Ekonomske fakultete v Ljubljani o težavah največje nemške investicijske banke Deutsche Bank, o tem, zakaj bo nemška vlada to gigantsko banko za vsako ceno reševala, o vračanju koncepta socializacije izgub, o dvoličnosti velikih držav članic EU, pa tudi o tem, ali je Slovenija pripravljena na morebitno novo veliko finančno krizo. Več