MLADINA Trgovina
  • VG, STA

    21. 6. 2017  |  Ekonomija

    Hrvaški taksisti proti Uberju

    Zagrebški taksisti so z pomočjo kolegov iz nekaterih drugih hrvaških mest v jutranji konici ovirali promet na eni najbolj prometnih zagrebških ulic. Protestniki so avtomobile parkirali na dveh izmed štirih voznih pasov Ulice grada Vukovarja, promet so ovirali na približno dveh kilometrih ceste, kar je upočasnilo promet. Več

  • Bo Google plačal davke v Sloveniji?

    Ko sta Larry Page in Sergey Brin leta 1996 prvič zagnala Googlov iskalnik na stanfordski univerzi, si vsekakor nista mislila, da sta s tem pognala tehnološki gigant, ki bo v naslednjih dvajsetih letih z inovacijami spreminjal in gradil novo obliko globalnega gospodarstva. V letu 2016 je imela korporacija Alphabet Inc. (Google skupina) že skoraj 80 milijard evrov prihodkov, večidel od oglaševanja. Več

  • Marjan Horvat

    9. 6. 2017  |  Mladina 23  |  Ekonomija

    Bogati so za UTD!?

    Iz razprav o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) – neke vrste dotacije, ki jo država brezpogojno izplača vsakemu prebivalcu – je vidno, da zagovorniki v Evropi vidijo v tej socialni inovaciji mehanizem za nadomestitev okorelega sistema socialne države, ki brezposelne sili v ponižujoče prosjačenje za pomoč ob izgubi dela. Tako rešitev dopolnjujejo s filozofskimi, sociološkimi, socialnimi in humanističnimi utemeljitvami, saj naj bi UTD, s katerim bi imeli ljudje zagotovljena osnovna sredstva za preživetje, blagodejno vplival na počutje državljanov, okrepil njihovo samozavest in državljansko zavest, ne nazadnje pa dal ljudem čas za ukvarjanje s stvarmi, ki niso le del ekonomske paradigme. Več

  • Max Modic

    1. 6. 2017  |  Ekonomija

    Sponzorirano

    Več

  • Vasja Jager

    5. 5. 2017  |  Mladina 18  |  Ekonomija

    Sedem milijard miloščine

    »Pokadil se je beli dim,« je prvega maja grški finančni minister Evklid Cakalotos novinarjem zmagoslavno oznanil sprejem načelnega dogovora z Evropsko unijo, Mednarodnim denarnim skladom (MDS) in Evropsko centralno banko (ECB). Več

  • Staš Zgonik

    5. 5. 2017  |  Mladina 18  |  Ekonomija

    Umazana Magna

    Na gospodarskem ministrstvu si te dni grizejo nohte v pričakovanju 20. maja. Datum je namreč ključen za uspeh njihovega paradnega projekta – investicije kanadske korporacije Magna v nov industrijski obrat: lakirnico za avtomobilske karoserije pri Mariboru. Če se do 20. maja nihče ne prijavi za status stranskega udeleženca v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja pri Agenciji za okolje, bodo namreč z vsemi potrebnimi dovoljenji lahko ulovili prvi julij, ki so si ga kot rok za začetek gradnje postavili pri Magni. Če se v postopek vključi kateri od »ekoteroristov«, kot jih je poimenoval minister Zdravko Počivalšek, pa se utegne postopek bistveno zavleči. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    14. 4. 2017  |  Mladina 15  |  Ekonomija

    Družbena banka nizkih obresti

    Etične banke – nekateri jih imenujejo tudi družbene, državljanske ali trajnostne banke, pravzaprav pa temeljijo na zadružnih načelih, vendar jih nadgrajujejo – so marsikje v zahodni Evropi in ZDA alternativa komercialnim bankam, ki temeljijo le na načelu dobičkonosnosti, skrb za razvoj skupnosti, za blaginjo državljanov in podjetij pa je zanje (vse bolj) drugotnega pomena. Etične banke, čeprav (za zdaj) na finančnem trgu sestavljajo zanemarljiv segment, ravnajo drugače, saj postavljajo v ospredje preglednost poslovanja, predvsem pa skrb za skupnost, kar v praksi pomeni, da pri vsakem posojilu za to usposobljeni člani zadruge preverijo, kakšen socialni in ekološki učinek bo odobreno posojilo imelo na skupnost. Ker projekte evalvirajo zadružni strokovnjaki, tesno vpeti v lokalno okolje, se zmanjša stopnja tveganja pri naložbah; to omogoča zelo nizke obrestne mere, provizij pa v teh bankah tako ali tako ne poznajo. Več

  • Klemen Košak  |  foto: Uroš Abram

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Ekonomija

    Dr. Marko Kržan, sociolog in politični delavec

    Marko Kržan je doktor sociologije, a si je želel, da ga opišemo kot političnega delavca. »Rad bi rehabilitiral ta izraz,« pravi. Z njim smo se pogovarjali, ker je pred kratkim izšla njegova knjiga z naslovom »Marxova teorija vrednosti in razredov«. Napisal jo je na podlagi disertacije, s katero je doktoriral na ljubljanski filozofski fakulteti, in se najizčrpneje ukvarja s transformacijskim problemom. Gre za vprašanje znotraj marksistične teorije o tem, kako se vrednosti blaga spreminjajo v cene in presežne vrednosti v dobiček, vendar knjiga ni suhoparna akademska razprava. Rešitev transformacijskega problema je pomembna pri dokazovanju izkoriščanja v kapitalizmu in je tako podlaga za razbijanje vladajoče ideologije ter načrtovanje boljše družbe. »Kritika kapitalizma je pogoj za nastanek družbe, v kateri ne bomo živeli zato, da delamo, ampak bomo delali tako, da bomo lahko bolje živeli in preprečili okoljsko katastrofo,« so pri založbi Sophia predstavili knjigo. Kržan sicer hodi v službo v državni zbor, kjer je strokovni sodelavec poslanske skupine Združena levica. Več

  • Borut Mekina

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Ekonomija

    Ekonomska samostojnost za telebane

    Leta 2012 smo iz Hrvaške uvozili 119 ton klobas in njim podobnih suhomesnih izdelkov. Po odprtju meja, ob vstopu Hrvaške v EU julija 2013, se je uvoz klobas iz Hrvaške povzpel na 145 ton letno. Leta 2015 smo iz Hrvaške uvozili 475 ton klobas. Lani, kažejo najnovejši podatki statističnega urada, pa že 757 ton. Na šestkratni skok uvoza klobas in suhih izdelkov iz Hrvaške v zgolj štirih letih je sicer vplival padec administrativne meje, a zares visok skok teh statistik sovpada s trenutkom, ko smo Mercator prodali Agrokorju. Eno najpomembnejših podjetij znotraj koncerna Agrokor je namreč največji hrvaški proizvajalec mesnih proizvodov PIK Vrbovec. Zaradi česar v Agrokorju njihovo prodajo po svoji trgovinski mreži spodbujajo. Tako deluje trgovina. Kdor kupi trgovino, kupi trg. In to življenjsko najpomembnejši segment trga. Več

  • Borut Mekina

    17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Ekonomija

    Goljufanje s pomočjo države

    Litostroj Jeklo svojim zaposlenim že več let ne plačuje socialnih prispevkov, ne za zdravstveno in ne za pokojninsko zavarovanje. Informacijo o tem neverjetnem primeru je prvi že decembra lani za RTV Slovenija omenil Zlatko Hernčič, sekretar Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) iz Ljubljane, zdaj pa so jo za nas potrdili tudi zaposleni v Litostroju, delavci in direktor Litostroja Miroslav Gnamuš. Prav tako so neplačevanje priznali in očitno tudi dovoljevali v slabi banki (DUTB), ki je največji lastnik podjetja, in na Finančni upravi (Furs), ki sicer zdaj zaradi tega zahteva stečaj. Več