MLADINA Trgovina
  • Urša Marn

    25. 11. 2016  |  Mladina 47  |  Ekonomija

    V bran velekapitalu

    Pričakovali bi, da bodo državni organi varovali interese malih vlagateljev, ne da izpolnjujejo pričakovanja finančnih posrednikov. A pravila so pri nas postavljena na glavo. Namesto da bi ministrstvo za finance in Agencija za trg vrednostnih papirjev varovala vlagatelje pred visokimi stroški odpiranja in vodenja trgovalnih računov, na katere je treba do konca leta prenesti delnice iz centralne Klirinško-depotne družbe, sta se postavila v bran borznoposredniških hiš. Več

  • Urša Marn

    25. 11. 2016  |  Mladina 47  |  Ekonomija

    Slepa vera

    Po letih rezanja, odrekanja, podaljševanja »začasnih« varčevalnih ukrepov in po tem, ko nam je proračunski minus tudi na račun dohodkovno najranljivejših slojev uspelo spraviti pod predpisano maastrichtsko mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda, podatki pa so postali pozitivni, se je Slovenija spet znašla v skupini največjih evropskih bolnikov. Več

  • Urša Marn  |  foto: Uroš Abram

    14. 10. 2016  |  Mladina 41  |  Ekonomija

    Mojmir Mrak, ekonomist

    S profesorjem mednarodnih financ dr. Mojmirjem Mrakom z Ekonomske fakultete v Ljubljani o težavah največje nemške investicijske banke Deutsche Bank, o tem, zakaj bo nemška vlada to gigantsko banko za vsako ceno reševala, o vračanju koncepta socializacije izgub, o dvoličnosti velikih držav članic EU, pa tudi o tem, ali je Slovenija pripravljena na morebitno novo veliko finančno krizo. Več

  • Preveč kapitalizma in preveč »kapitalistov«

    Po dveh desetletjih se bolj ali manj končuje zgodba certifikatskega kapitalizma, s katero smo ustvarili dva milijona »kapitalistov« in postali najbolj kapitalistična država na svetu. Ostalo naj bi jih še 230 tisoč, a kar 80 tisoč med njimi naj bi bilo takšnih, ki imajo na zastonjkarskih registrskih računih manj premoženja, kot znašajo stroški prenosa na plačljive trgovalne račune, nekaj pa jih je tako ali tako že pozabilo, da so »kapitalisti«. Če hočejo to ostati, morajo delnice do konca leta z registrskih računov prenesti na trgovalne; če jih ne bodo, jih bodo nekaj časa čakale na sodišču, nato pa bodo končale v proračunu. Več

  • Darja Kocbek

    21. 9. 2016  |  Ekonomija

    Ne potrebujemo Silicijeve doline, potrebujemo odgovorni kapitalizem

    Silicijeva dolina je vedno bila drugačna. Za razliko od tistih s finančnega središča Wall Street v New Yorku tehnološka podjetja iz Silicijeve doline ne veljajo za zlobna. V državah, ki si želijo ponoviti uspeh Silicijeve doline, se ves čas sprašujejo, zakaj mi nimamo Googla, Appla ali Facebooka. To vprašanje je dobro, piše Guardian. Nekateri nanj odgovarjajo, da za tehnološki preboj nimajo kapitala in ustrezne podjetniške kulture, imajo premalo »norcev«, ki bi bili pripravljeni tvegati. Več

  • Borut Mekina

    16. 9. 2016  |  Mladina 37  |  Ekonomija

    Res delavski prevzem?

    Prevzem ajdovskega Mlinotesta je zaključen. Zdaj je uradno pod nadzorom najpomembnejšega družbenika, podjetja Mlino, ki je v lasti 49 zaposlenih v Mlinotestu. Več

  • IH, STA

    14. 9. 2016  |  Ekonomija

    Mercatorjev Intersport za 34,5 milijona evrov v roke Poljakom

    Mercator je družbo Intersport, ki je nosilka licence Intersport za zahodni Balkan, prodal poljskemu zasebnemu investicijskemu skladu Enterprise VII, ki ga upravlja Enterprise Investors. Posel je vreden skoraj 34,5 milijona evrov. Poljaki bodo investicijo predstavili danes na novinarski konferenci. Več

  • IH, STA

    10. 9. 2016  |  Ekonomija

    Uslužbenci javne uprave ponovno v šolo digitalnih veščin

    Ministrstvo za javno upravo je za uslužbence javne uprave pripravilo delavnico Nadgradimo digitalne veščine, saj se, kot je ob začetku delavnice poudaril minister Koprivnikar, zavedajo, da sta vseživljenjsko učenje in nadgrajevanje znanja na področju digitalnih veščin nujna. Več

  • Neznosna pošastnost korporacij

    Apple trpi. Zelo, zelo, zelo. Joče. Na ves glas. Apple je užaljen in prizadet. Zgrožen in šokiran. Evropska komisija – ta jebena politika, ki se nenehno vmešava v gospodarstvo in mu ne pusti dihati! – se je spravila nanj in mu naložila, da mora Irski izplačati 13 milijard evrov davščin. To, da od Appla, največje korporacije na svetu (vredne skoraj bilijon dolarjev), terjajo, naj plača davke, je že kar mobing. Ne, to je izsiljevanje. Tako rekoč posilstvo. Apple ne more dihati. Mučijo ga. Dušijo. Davijo. Odirajo. Več

  • Staš Zgonik

    2. 9. 2016  |  Mladina 35  |  Ekonomija

    Sveti Patrik – zaščitnik korporacij

    Zakaj se Evropska unija tako neuspešno bori proti odtekanju denarja v davčne oaze? Ker davčne oaze obstajajo tudi med njenimi članicami. V boju za davčne prihodke velikih korporacij so nekatere države članice pripravljene ponuditi dampinške obdavčitve. Več