MLADINA Trgovina
  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    26. 4. 2017  |  Mladina 17  |  Politika  Za naročnike

    Dr. Milan Jazbec, kandidat za predsednika republike

    Prvi, ki je napovedal kandidaturo na letošnjih predsedniških volitvah, je diplomat, profesor in pisatelj dr. Milan Jazbec. Od lani je veleposlanik v Makedoniji, pred tem je bil veleposlanik v Turčiji, ob osamosvojitvi generalni konzul v Celovcu, med letoma 2000 in 2004 pa državni sekretar na obrambnem ministrstvu. Pred osmimi leti je izdal deveto knjigo na temo diplomacije Martin Krpan: diplomat in vojščak. Kandidirati namerava kot nestrankarski kandidat s podporo 5000 volivcev. Med razlogi, zaradi katerih se odpravlja v boj, pravi, sta predvsem želja »povrniti predsedniški funkciji državniško držo«, pa tudi spodbuda pokojnega »očeta« slovenske države, Franceta Bučarja, s katerim je prijateljeval. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Politika  Za naročnike

    Dr. Dušan Keber, strokovnjak za zdravstvo

    Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je Dušana Kebra imenovala za svetovalca pri sklepnih fazah sprejemanja zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Keber je eden največjih strokovnjakov za zdravstveno politiko pri nas, prve programske dokumente je objavil že pred 30 leti, v času vrenja pred osamosvojitvijo. Zdravstveni sistem je gradil kot strokovni direktor ljubljanskega kliničnega centra in potem kot minister v tretji vladi Janeza Drnovška. A glavnega cilja, preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, da bi slovensko zdravstvo postalo solidarnejše, doslej še ni dosegel. Po 13 letih poskusov je zdaj ta reforma spet na njegovi mizi. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Kultura  Za naročnike

    Nina Rajić Kranjac

    Nina Rajić Kranjac (1991) je ena izmed prodornih gledaliških režiserk naše najmlajše generacije. Že v režijskem prvencu z naslovom 1981, ki ga je pripravila v okviru študija gledališke in radijske režije na AGRFT, je nakazala eklektični pristop v režiji, v katerem spretno, preudarno in pogumno izkorišča vsa izrazna sredstva sodobnega gledališča pri podajanju teme dramskega dela. V Zborovanju ptic, svoji prvi profesionalni predstavi, je prikazala, kako globoko lahko v dramsko delo poseže ustvarjalni kolektiv (in, obratno, dramsko delo v kolektiv), če skušajo ustvarjalci predstave z dušo in telesom zaznati vse nianse besedila, v njem izpričane ali le nakazane, in jih skozi dinamiko medsebojnih odnosov – predstavo so pripravljali kar eno leto – »pretopiti« v umetniško delo. Da se požvižga na vse avtoritete, je prikazala z brezkompromisnimi posegi v Katalog burlesknih prizorov, dramski prvenec staroste gledališkega sveta Mileta Koruna, na podlagi katerega je v Mestnem gledališču ljubljanskem ustvarila predstavo Svetovalec. Več

  • Dr. Igor Saksida, literarni zgodovinar

    Profesor Igor Saksida je ugleden raziskovalec mladinske književnosti srednje generacije, ki v svojih delih nova dognanja in spoznanja predhodnikov združuje s sodobnimi teoretskimi izhodišči. Za diplomsko delo iz književnosti je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani prejel študentsko Prešernovo nagrado in se kot mladi raziskovalec posvetil preučevanju različnih literarnih zvrsti. V magistrski nalogi se je ukvarjal s poezijo (Komunikacijski modeli v slovenski mladinski poeziji, 1992), v doktorski disertaciji pa je obravnaval dramska dela (Umeščenost mladinske dramatike v slovensko književnost, 1996). Ne ukvarja pa se le z zgodovino in teorijo mladinske književnosti, ampak tudi z didaktiko književnosti. Je avtor številnih del o literaturi in poučevanju (med njimi so Mladinska književnost med literarno vedo in književno didaktiko, Slovenska mladinska dramatika in Bralni izzivi mladinske književnosti). Je dolgoletni predavatelj na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in Kopru. Več

  • Thomas Schulz

    14. 4. 2017  |  Mladina 15  |  Družba

    Stefan Oschmann, direktor Mercka

    Stefan Oschmann od maja 2016 vodi nemški koncern Merck. Doktor veterine je poklicno pot zastavil v Mednarodni agenciji za jedrsko energijo, nato pa je leta 1989 začel delati za ameriški farmacevtski koncern MSD. Merckova koncerna v Nemčiji in Združenih državah Amerike sta od leta 1919 ločeni podjetji. Oschmann je bil poleg tega dolga leta predsednik svetovnega farmacevtskega združenja. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    14. 4. 2017  |  Mladina 15  |  Ekonomija

    Družbena banka nizkih obresti

    Etične banke – nekateri jih imenujejo tudi družbene, državljanske ali trajnostne banke, pravzaprav pa temeljijo na zadružnih načelih, vendar jih nadgrajujejo – so marsikje v zahodni Evropi in ZDA alternativa komercialnim bankam, ki temeljijo le na načelu dobičkonosnosti, skrb za razvoj skupnosti, za blaginjo državljanov in podjetij pa je zanje (vse bolj) drugotnega pomena. Etične banke, čeprav (za zdaj) na finančnem trgu sestavljajo zanemarljiv segment, ravnajo drugače, saj postavljajo v ospredje preglednost poslovanja, predvsem pa skrb za skupnost, kar v praksi pomeni, da pri vsakem posojilu za to usposobljeni člani zadruge preverijo, kakšen socialni in ekološki učinek bo odobreno posojilo imelo na skupnost. Ker projekte evalvirajo zadružni strokovnjaki, tesno vpeti v lokalno okolje, se zmanjša stopnja tveganja pri naložbah; to omogoča zelo nizke obrestne mere, provizij pa v teh bankah tako ali tako ne poznajo. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Uroš Abram

    7. 4. 2017  |  Mladina 14  |  Politika

    Drago Šketa, novi generalni državni tožilec

    Od dosedanjih generalnih državnih tožilcev je Drago Šketa v mnogočem drugačen. Je precej mlajši. Je precej manj politično profiliran od svojih predhodnic in predhodnikov, ki so bili včasih celo vidni predstavniki političnih strank. In zdi se, da bo tožilstvo pod njegovim vodstvom tudi bolj odprto javnosti, kot je bilo doslej. Za petletni mandat, ki ga bo prevzel v začetku prihodnjega meseca, si je poleg večne prioritete uspešnejšega pregona gospodarskega in bančnega kriminala ter korupcije zastavil tudi nekatere skorajda pozabljene ideale, recimo pravice delavcev. Kot osnovno zavezo pa si je kljub vsemu postavil dvig ugleda pravosodja kot celote, ki je, tega se zaveda, žal najbolj odvisen od obsodilnih sodb v najodmevnejših primerih. Več

  • Martin Schulz, predsednik Socialdemokratske stranke Nemčije in kandidat za kanclerja ter najbolj znan nekdanji knjigarnar v Nemčiji

    Martin Schulz naju je sprejel v predprostoru svoje nove pisarne v Hiši Willyja Brandta, na sedežu stranke. Že na poti v pisarno je na pamet navedel prvi odlomek, bil je iz ene od knjig Frančevih zgodb avtorice Christine Nöstlinger, ki jih je bral svojim otrokom. Franc je majhen za svoja leta in zaradi kodrov ga imajo vsi za deklico – to je njegova glavna težava. Schulza ni bilo mogoče ustaviti. V pisarni so bile knjižne police še skoraj prazne. Rdeče platnice del Willyja Brandta so se vse nove bleščale na sredini, desno so bili Zgodovina Zahoda v štirih zvezkih avtorja Heinricha Augusta Winklerja, Do pekla in nazaj Iana Kershawa, medvojni dnevnik Ernsta Jüngerja (stara, oguljena knjiga), dve deli Hansa Fallada, Neodgovorjena vprašanja Joachima Festa, Včerajšnji svet Stefana Zweiga, General v svojem blodnjaku Gabriela Garcíe Márqueza, Maupassantov Lepi striček in Hiša duhov Isabel Allende. Desno pod Brandtovimi deli je bil prazen prostor z vtičnico za televizor. »Gabriel je odnesel celo televizor?« sva vprašala. »Neee, dal sem ga odstraniti,« je odgovoril Schulz. Na njegovi pisalni mizi je ležala le ena knjiga: 150 let SPD v okrožju Wolfenbüttel. Poleg nje je odložil dokumentacijo za novinarje. Za pisalno mizo je stal ogromen star model jadrnice, ki jo je prinesel s sabo, ko se je vselil v pisarno. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Borut Krajnc

    31. 3. 2017  |  Mladina 13  |  Družba

    Jošt Jakša, gozdar in gasilec

    Osrednji nalogi Jošta Jakše sta skrb za 60 odstotkov Slovenije in vodenje organizacije z več kot 160 tisoč člani. Že nekaj let igra eno glavnih vlog v skrbi za slovenske gozdove, ki pokrivajo skoraj dve tretjini površine države. Poklicni gozdar, ki je vrsto let vodil Zavod za gozdove Slovenije, je na pobudo kmetijskega ministra Dejana Židana leta 2013 sprejel bolj pisarniško delo – postal je direktor Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Istega leta je bil izvoljen tudi na položaj predsednika Gasilske zveze Slovenije, največje organizacije v državi, ki združuje več kot 160 tisoč članov in ki v javnosti uživa tudi daleč največji ugled. Sam je član Prostovoljnega gasilskega društva Ljubljana mesto. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    31. 3. 2017  |  Mladina 13  |  Kultura

    Weronika Szczawinska

    Poljska režiserka Weronika Szczawinska (1981) je že desetletje pred »brutalnim« vstopom hrvaškega režiserja Oliverja Frljića na poljsko gledališko sceno v predstavah razgrajevala podobo Poljakov kot »trpečega« in »nedolžnega« naroda, prepričanega, da je, ker naj bi bil »izbrani narod«, zaradi trpljenja v preteklosti upravičen do poprave krivic že »na zemlji«. Szczawinska se, tako kot Frljić, ukvarja s temami, ki so v poljski družbi tabu, vendar se v primerjavi s hrvaškim režiserjem, ki odkrito in brezkompromisno napada tamkajšnje konservativne in klerikalne kroge, odstiranja tabujev loteva s subtilnimi gledališkimi postopki, teze pa podkrepi s spoznanji iz doktorske naloge, v kateri je preučevala posledice kolektivne amnezije poljskega naroda. Več