MLADINA Trgovina
  • Borut Mekina

    31. 7. 2008  |  Mladina 31

    James Der Derian, ameriški guru mednarodnih odnosov

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikajames_der_derian_mf.jpg

    James Der Derian je eden najbolj kontroverznih preučevalcev odnosov med državami. Kariero je začel z odmevno študijo o tem, kakšne posledice ima razmah antidiplomatskih vohunskih tehnik in obveščevalnih služb na mednarodno skupnost. V zadnjem desetletju se je pod vplivom ameriških vojn lotil študija virtualnih vojn in vpliva simulacij na resničnost. Je vodja Watsonovega inštituta za mednarodne ra-ziskave na Univerzi Brown v ZDA, v Ljubljani pa se je udeležil konference WISC, ki je potekala na FDV. Ker je prepričan, da v postpostmodernem času sveta ne razumemo več skozi pisano besedo, ampak predvsem skozi vizualne reprodukcijske tehnike, namesto da bi pisal knjige, rad zrežira kak dokumentarec. V zadnjem, denimo, predstavlja vlogo sociologov ali antropologov v ameriškem vojaškem aparatu. Več

  • Peter Petrovčič

    24. 7. 2008  |  Mladina 30  |  Politika

    V slovenski Istri je kršenje zakonov postalo stalnica

    /media/www/slike.old/mladina/intbarbara_verdnik_mf.jpg

    Barbara Verdnik je bila leta 2006 razrešena s položaja direktorice družbe Primorske novice, odstavitvi pa so sledili kadrovske menjave in vsebinsko preurejanje istoimenskega časopisa. Verdnikova je družbo Primorske novice tožila, nato pa začela delati kot novinarka. Pisala je o razmerah v slovenski Istri, o političnih in gospodarskih povezavah in nepravilnostih. Pred meseci se je odločila narediti še korak naprej: vstopila je v aktivno politiko in danes nastopa kot kandidatka stranke Zares. Je ena redkih, ki odkrito in brez zadržkov govorijo o političnih in gospodarskih navezah na Primorskem. Več

  • Za nami bi ostale jablane in osiromašeni uran.

    Alan Weisman je predstojnik Oddelka za mednarodno novinarstvo na Univerzi v Arizoni, kjer pa ne poučuje le novinarstva, ampak se ukvarja tudi z latinskoameriškimi študijami. Je pisec več knjig, njegova zadnja, Svet brez nas, pa je postala mednarodna uspešnica in je prevedena že v trideset jezikov. Izid knjige so tako rekoč vsi glavni ameriški mediji pospremili z izjemno pozitivnimi kritikami, prejela pa je tudi več nagrad. Časopisa Time Magazine in Entertainment Weekly sta jo razglasila za najboljšo knjigo leta 2007, iTunes pa ji je podelil naslov najboljše avdioknjige za isto leto. Knjiga se ukvarja s tem, kako bi se razvijalo življenje na našem planetu, če bi ljudje nenadoma izginili, in kaj bi se zgodilo s človekovo zapuščino. Weisman je odgovore na ta vprašanja iskal po vsem svetu in opravil intervjuje s številnimi znanstveniki ter strokovnjaki za geologijo, arheologijo, biologijo, kemijo, arhitekturo, jedrsko fiziko in tako naprej. Njegova knjiga bo predvidoma oktobra izšla tudi v slovenščini pri založbi Modrijan. Več

  • Urša Marn

    24. 7. 2008  |  Mladina 30

    Mag. Mitja Gaspari, ekonomist, nekdanji guverner Banke Slovenije

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikamitja_gaspari_bk.jpg

    Če bo Borut Pahor jeseni sestavljal novo vladno koalicijo, bo Mitji Gaspariju pripadlo mesto podpredsednika vlade, torej funkcija, ki jo je pred leti v Drnovškovi vladi opravljal Marjan Podobnik. Nekdanji finančni minister in guverner Banke Slovenije ter neodvisni kandidat na zadnjih predsedniških volitvah pravi, da ga sodelovanje v vladi zanima le, če bo Pahorju uspelo sestaviti koalicijo programsko sorodnih strank, ne želi pa sedeti v vladi z Janšo. Naj povemo, da Gaspari ni bil naša prva izbira za intervju. O inflaciji, gospodarski rasti, zadolževanju in napovedanem proračunskem presežku smo se želeli pogovarjati z ministrom za finance Andrejem Bajukom, vendar je ta že dogovorjeni termin v treh tednih kar trikrat preložil, hkrati pa je v istem obdobju našel čas za pogovor za revijo Reporter. Več

  • Jure Trampuš

    17. 7. 2008  |  Mladina 29  |  Politika

    »Konkurenčna klavzula pomeni podrejanje pravosodja.«

    /media/www/slike.old/mladina/intmiha_kozinc_ml.jpg

    Ena od posledic zgodbe o aretaciji nekdanjega tožilca Boštjana Penka je vladna novela zakona, ki predvideva nove omejitve za prehod med odvetnike. Zakonska določba poleg drugega predvideva, da sodniki in tožilci štiri leta ne bodo mogli postati odvetniki. Razlog? Vtis o nepristranskosti sojenja, saj naj bi recimo bivši sodnik ali pa tožilec predobro poznal ljudi, primere ali pa celo konkretno zadeve na sodišču. Miha Kozic, predsednik odvetniške zbornice in nekdanji pravosodni minister, pravi, da je takšen ukrep nepotreben, neprimeren in da je samo še ena oblika pritiska na sodno vejo oblasti. Več

  • Borut Mekina

    17. 7. 2008  |  Mladina 29

    Boštjan M. Zupančič, sodnik in filozof

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikabotjan_m_zupani_bk.jpg

    Boštjan Marija Zupančič, v strokovni javnosti znan pod tržno znamko BMZ, je pravnik šele na koncu. Najprej je filozof. S svojim iskanjem temeljev, na katerem počiva Zakon, je očaral generacije slovenskih, ameriških, tudi grških ali kitajskih študentov. Zadnjih deset let je sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, pred tem je bil ustavni sodnik, profesor na ljubljanski Pravni fakulteti in na univerzi v Harvardu. Sicer ga je mogoče opredeliti kot strokovnjaka za kazensko, procesno in ustavno pravo, a je v nasprotju s podobnimi akademskimi kalibri širši javnosti znan po seriji monografij in esejev, napisanih v izvirni politično-filozofski maniri. Več

  • Staš Zgonik

    16. 7. 2008  |  Mladina 24

    Dr. Stane Vlaj, strokovnjak za lokalno samoupravo

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikastane_vlaj_mf_001.jpg

    Stane Vlaj je docent na ljubljanski Fakulteti za upravo in predstojnik Inštituta za lokalno samoupravo in s tem seveda eden največjih strokovnjakov na svojem področju.Več let je vodil širšo strokovno skupino za lokalno samoupravo pri Službi vlade za lokalno samoupravo, sodeloval je tudi v strokovnih skupinah in odborih na evropski ravni. Je avtor več knjig, učbenikov in priročnikov. Od leta 2006 je sicer uradno v pokoju, a se od poučevanja nikakor ne more odtrgati. Več

  • Razkrita Titova moskovska skrivnost

    Dr. Silvin Eiletz, avtor knjige Titova skrivnostna leta v Moskvi.

    Misterij jugoslovanske zgodovine so velike čistke, ki jih je stalinistični režim v drugi polovici tridesetih let opravil med voditelji jugoslovanske komunistične partije, ki so bivali v Moskvi. Tako rekoč celoten vrh je bil odstavljen in postreljen, z eno izjemo - Josipom Brozom Titom ali Valterjem. Doslej so se pojavljali le špekulacije in razmišljanja, da je bila Titova posebnost njegovo tesno sodelovanje z zloglasno tajno policijo NKVD. Nihče ni šel v moskovske arhive, da bi pogledal, kaj pravijo o tem tajni dokumenti.
    Dr. Eiletz, ki je pred leti v nemških arhivih našel dokumente, ki so dokazovali, kako je nemški cesar financiral Leninovo oktobrsko revolucijo, se je tokrat odpravil v Moskvo v arhiv RGASPI, »Ruski državni arhiv socialnopolitične zgodovine« v ogromni petnadstropni zgradbi na Bolšaji Dmitrovki 15. Tam je odkril kopico dokumentov, ki razkrivajo, kako je Tito prek trupel svojih tovarišev prišel na položaj generalnega sekretarja KPJ. Leta 2001 je Mladina z dr. Eiletzem naredila intervju ob izidu njegove knjige Zgodovina neke kolaboracije, tokratni intervju pa se nanaša na pravkar izdano knjigo Titova skrivnostna leta v Moskvi. Več

  • Jure Trampuš

    10. 7. 2008  |  Mladina 28

    Goran Klemenčič, strokovnjak za kazensko pravo in človekove pravice

    Goran Klemenčič je predavatelj kazenskega prava, policijskih pooblastil in človekovih pravic na Fakulteti za varnostne vede. Bil je uslužbenec Sveta Evrope, kakšnih štirideset odstotkov svojega delovnega časa posveti mednarodnim organizacijam, pomaga pri institucionalnih reformah predvsem v postkonfliktnih državah, s svojimi sodelavci pa ustanavlja mednarodni inštitut za kazensko pravo in človekove pravice. Klemenčiča je aretacija tožilca Penka šokirala, prav tako nima najboljšega mnenja o stanju v slovenski policiji, v tožilstvu, v sodni veji oblasti. Glavni razlog za slabo stanje in konflikte vidi v politiki. Več

  • Jure Trampuš

    3. 7. 2008  |  Mladina 27

    Dr. Sabrina P. Rmet, politologinja

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikasabrina_remet_bkmg_2890.jpg

    Dr. Sabrina P. Ramet je profesorica političnih znanosti na norveški univerzi v Trondheimu. Je ena od najboljših poznavalk jugoslovanske krize, o njej je napisala nekaj knjig, med drugimi že večkrat ponatisnjeno Balkansko sveto pismo. Te dni je na ljubljanski Fakulteti za družbene vede predavala o povezavi mitov in politike, o procesih, ki so med drugim potekali v času jugoslovanske krize, a to ne pomeni, da politika mitologije ne uporablja tudi drugod. Profesorica pa v Sloveniji ni le predavala, zanimalo jo je tudi, kaj se dogaja z mediji v državi. Če toliko novinarjev podpiše peticijo, pravi Rametova, potem imajo mediji v Sloveniji očitno težave. Več