MLADINA Trgovina
  • Jure Aleksič

    19. 6. 2008  |  Mladina 25  |  Družba

    Joj te groznegrozne »igrice«!

    /media/www/slike.old/mladina/video_igre_sergej_20080616_8211_borut_peterlin.jpg

    Beseda nestor seveda označuje častitljivega in modrega starega moža - in Sergej Hvala je po merilih pobezljanih generacijskih ciklov računalniške skupnosti pri svojih štiriintridesetih pravi metuzalem. Kot opisovalec iger je bil zraven ob zori osebnih računalnikov, ko smo tiste boge Spectrumove kasetarčke tako čustveno čistili s palčkami za ušesa, v današnji dobi nebrzdane vladavine Moorovega zakona pa je za gamersko srenjo že zdavnaj postal vrhovna avtoriteta, kot raztelešeni übermožgani, ki plavajo v gargantovskem hidroponičnem tanku kakega finega startrekovskega spin-offa. Že sedemnajst let vsak mesec znova napiše velik del Jokerja in tako ključno prispeva k temu, da je to z naskokom najboljša popkulturna publikacija v deželi, pa i šire.
    A njegov prispevek se ne konča z vedno znova pronicljivimi analizami in kolosalnimi šalami, temveč dolga leta deluje tudi kot eden od dveh mentorjev celi paleti nadarjenih mladih piscev, ki se zbirajo okoli revije. Ni me strah zapisati, da so skupaj v zadnjih desetih letih naredili daleč največ za modernizacijo slovenskega jezika - vsekakor neprimerno več kot subvencionirani kosobrini po raznih uradih, ki si tako radi lastijo zasluge. Strokovna podlaga, življenjska modrost in vedno konstruktiven pristop so Sergeja Hvalo, popularnega Snetija, naredili za nekoga, ki ga štejejo cele generacije glede vprašanj najširše definirane računalniške kulture za nič manj kot ustavno sodišče. Več

  • Urša Marn

    19. 6. 2008  |  Mladina 25

    Dr. Dušan Mramor, ekonomist

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velikamramor_0008_bk.jpg

    Dr. Dušan Mramor je redni profesor in dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani. V letih 2001 in 2002 je bil član vladnega strateškega sveta za gospodarski razvoj, od decembra 2002 do decembra 2004 pa finančni minister v vladi Antona Ropa. Več

  • Bojan Prašnikar, trener nogometnega kluba Energie Cottbus

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikabojan_pranikar_mf.jpg

    Noben slovenski trener ni s slovenskimi nogometnimi klubi osvojil toliko naslovov kot Bojan Prašnikar, ki je slovensko reprezentanco pripeljal do dodatnih kvalifikacij za EP, Maribor pa v ligo prvakov. Rodil se je v Šmartnem ob Paki - zraven nogometnega igrišča, na katerem sta s prijateljem cele dneve igrala nogomet. Sama. Eden na enega. Potem je odskočil v Bundesligo ter postal trener in odrešitelj odpisanega kluba Energie Cottbus. Logično. Več

  • Vanja Pirc

    5. 6. 2008  |  Mladina 23  |  Politika

    »Z vsakim novim urednikom nas je manj!«

    Peter Kolšek pred stavbo Dela

    Napovedi so se izkazale za točne. Nadzorni svet časopisne hiše Delo, ki ga vodi Andrijana Starina Kosem, je v torek popoldne razrešil odgovornega urednika časnika Delo Janeza Markeša, ki je bil na položaju le deset mesecev. Nadzorniki so kot uradni razlog za njegovo razrešitev navedli njegovo »nekooperativnost« z upravo. Le enega izmed njih, odvetnika Stojana Zdolška, razlogi za Markeševo odstavitev niso prepričali, zato je po glasovanju odstopil s položaja. Nadzorniki so za novega odgovornega urednika predlagali dosedanjega Markeševega namestnika Darijana Koširja, ki je bil v preteklosti, pred začetkom vladnega »uravnoteževanja« Dela, že odgovorni urednik tega časopisa. Funkcijo naj bi nastopil čez približno tri tedne, pred tem pa morajo mnenje o njem dati še novinarji. A njihovo mnenje ni obvezujoče. Mnenje Delovih novinarjev v njihovi časopisni hiši pravzaprav že dolgo ne šteje. A kako so doživljali pretrese, ki so se nadnje zgrnili zlasti v zadnjih treh letih, ko so zamenjali tri odgovorne urednike (zdaj bodo dobili že četrtega) in dva predsednika uprave? Kako so občutili politični prevzem Dela, ko je njihova lastnica Pivovarna Laško Delo odstopila v upravljanje aktualni vladi? In ali so se razmere, potem ko so oblast nad Delom spet vzpostavili laščani, res izboljšale? O tem smo se pogovarjali s predsednikom aktiva Delovih novinarjev Petrom Kolškom. Več

  • Bernard Nežmah

    30. 5. 2008  |  Mladina 22  |  Družba

    »Rekel bom kot Krleža: bojujem se proti neumnosti«

    /media/www/slike.old/mladina/intervjubora_osi_bpet.jpg

    Medtem ko je njegov soimenjak Dobrica Ćosić živel nadrealistično življenje pisatelja, ko je kot Titov gost na »Galebu« mesece križaril po svetovnih morjih, je Bora Ćosić sedel doma in pisal surrealistične knjige o Titovi Jugoslaviji. Začel s pomenljivim naslovom »Hiša lopovov«, zaslovel pa z »Vlogo moje družine v svetovni revoluciji«, za katero celo kritikom zmanjka besed. Najsi jo opišejo kot nadrealizem, kot samoironijo, kot pregnani humor, kot izvirni literarni alkimizem, vsakič se jim izmuzne. Ob njeni genialni norčavosti iz duha enopartijskega režima so uživali in rasli njeni jugoslovanski bralci leta 1969 še kot otroci socializma; stari režim - objekt ironije - je propadel, knjiga pa kot nadrealizem živi še naprej in najdeva nove bralce, zadnjič so jo pograbili nemški, tokrat prihaja med slovenske bralce. Seveda Ćosić ni umrl s svojo najslavnejšo knjigo, napisal jih je še desetine, se po pol stoletja življenja v Beogradu na vrhuncu Miloševićevega gospostva leta 1992 izselil, najprej v Rovinj, od leta 1995 pa živi v Berlinu. Njegovo novo realnost zrcalita naslova »Dnevnik apatrida« in »Izgnanci«, s katerimi je osvojil evropsko nagrado za razmišljanje na leipziškem knjižnem sejmu. Več

  • Borut Mekina

    30. 5. 2008  |  Mladina 22

    Dr. Mladen Dolar, filozof

    /media/www/slike.old/mladina/vint_mladen_dolar_velika_1993_b5.jpg

    Mladen Dolar je skupaj s Slavojem Žižkom, Rastkom Močnikom in Alenko Zupančič eden izmed ustanoviteljev tako imenovane ljubljanske šole teoretske psihoanalize in eden najboljših poznavalcev Heglove filozofije in francoskega strukturalizma. Dvajset let je učil na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dokler se ni pred nekaj leti odločil mesta izrednega profesorja zamenjati za raziskovanje. Od tedaj je izdal knjigi O skoposti (2002) in O glasu (2003) ter nazadnje knjigo z naslovom Prozopopeja (2006). Več

  • Vanja Pirc

    24. 5. 2008  |  Mladina 21

    Janez Pipan, ravnatelj SNG Drama Ljubljana

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikajanez_pipan_mf.jpg

    Janez Pipan, kot kaže, zapušča ljubljansko Dramo, ki jo je vodil 14 let. Čeprav je v njegovem obdobju postala osrednja slovenska gledališka institucija, se je kulturni minister odločil, da mu mandata ne bo podaljšal. Za novega ravnatelja Drame je predlagal igralca Iva Bana. Pipan se je nato odločil, da odide tudi s položaja predsednika Nacionalnega sveta za kulturo, našega najvišjega strokovnega organa na področju kulture. Več

  • Erik Valenčič

    22. 5. 2008  |  Mladina 21  |  Svet

    Islam ni vojaško-politični pakt

    /media/www/slike.old/mladina/intoliver_potezica_aleksandar_potezica.jpg

    Oliver Potežica je srbski poklicni diplomat od leta 1978. Bil je prvi sekretar na jugoslovanskem veleposlaništvu v Iranu od leta 1985 do 1990 in izredni veleposlanik ZRJ za Jordanijo in Palestino v letih od 1996 do 2001. Vodi društva prijateljstva z arabskimi državami in Iranom ali sodeluje v njih, je avtor številnih znanstvenih esejev o religiji v zunanji politiki in islamu, o čemer tudi predava na priznanih univerzah širom po muslimanskem svetu. Njegova zadnja knjiga je izčrpna študija o vahabitih, pripadnikih konservativnega sunitskega gibanja, ki vse več pozornosti zbuja tudi na Balkanu. Več

  • Staš Zgonik

    16. 5. 2008  |  Mladina 19  |  Družba

    Elektroreciklaža

    Emil Šehič pred \

    Emil Šehič je direktor družbe Zeos, ki skrbi za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. Je edina nacionalna neprofitna družba, ustanovljena s tem namenom. Ima le štiri zaposlene, za izvedbo se zanašajo na podizvajalce. Ustanovitelji Zeosa so nekateri največji proizvajalci in uvozniki elektronske opreme, ki so želeli s tem oblikovati sistem za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, kot ga v direktivi zahteva EU. Trenutno imajo 140 pogodbenih partnerjev. Ustanovitvenih podjetij je bilo osem, obratovati so začeli s 55 partnerji, do konca lanskega leta jih je bilo že 100. Aprila je minilo eno leto, odkar so od Agencije za okolje kot prvi dobili uradno licenco za izvajanje celovitega sistema za ravnanje s tovrstnimi odpadki. Več

  • Jure Trampuš

    15. 5. 2008  |  Mladina 19

    Karel Erjavec, minister za obrambo in predsednik Desusa

    /media/www/slike.old/mladina/vintkarl_erjavcv.jpg

    Karel Erjavec v vladi bolj ali manj uspešno krmari med interesi Koalicije Slovenija in “levim” programom stranke, ki jo vodi. Ministrstvo je do sedaj vodil brez večjih pretresov, v zadnjem času so se pojavili očitki o netransparentnem nakupu oklepnikov, iz vojske pa so mu začeli uhajati vojaki. Kljub vsemu je prepričan, da bo njegova stranka pozitivno presenečenje bližajočih se volitev, hkrati pa mu je vseeno, ali bo novo vlado vodil Janez Janša ali Borut Pahor. Več