MLADINA Trgovina
  • Urša Marn  |  foto: Uroš Abram

    24. 11. 2017  |  Mladina 47  |  Družba

    Dr. Peter Praper: Od nas se pričakuje, da bomo zmagovalci, kajti če nisi zmagovalec, si luzer

    Utemeljitelj psihoanalitične šole, avstrijski psiholog in nevrolog Sigmund Freud, je duševno zdravje opredelil kot zmožnost delati in ljubiti. »Ta definicija se morda zdi preveč preprosta, v resnici pa zajema bistvo,« pravi Peter Praper, specialist klinične psihologije in eden od začetnikov psihoterapije pri nas. Dr. Praper je bil 33 let profesor na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, pedagoško delo pa nadaljuje tudi po upokojitvi, saj občasno predava študentom Filozofske fakultete v Mariboru. Za seboj ima 49 let kliničnega dela, zdaj na Inštitutu za klinično psihologijo in psihoterapijo, kjer je hkrati tudi strokovni vodja izobraževanja iz razvojne analitične psihoterapije. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Politika

    Dr. Lev Centrih, sociolog in zgodovinar

    Dr. Lev Centrih (1979) velja za enega najboljših poznavalcev polpretekle zgodovine komunističnih in socialističnih idej, predvsem pa dogodkov, ki so sledili oktobrski revoluciji. Sodi v krog ljudi, iz katerega je prek Inštituta za delavske študije in stranke Iniciativa za demokratični socializem (IDS) leta 2014 nastala koalicija Združena levica. In sodi v tisti tabor ljudi nekdanje IDS, ki se lani niso strinjali s preoblikovanjem Združene levice v stranko Levica. Zaposlen je na Inštitutu za civilizacijo in kulturo; nazadnje je ob stoti obletnici oktobrske revolucije prevedel kultno Leninovo delo, Država in revolucija. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    10. 11. 2017  |  Mladina 45  |  Kultura

    Goran Injac: Kritična misel tudi v Sloveniji peša

    Goran Injac se je takoj, ko je leta 2014 postal umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, zavzel za preoblikovanje tega gledališča, znanega zlasti po predstavah, ki so v času Jugoslavije pritegnile veliko pozornosti, v eno izmed »bolj dinamičnih in najzanimivejših institucionalnih gledališč v regiji in širše«. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Borut Krajnc

    3. 11. 2017  |  Mladina 44  |  Politika

    Uravnoteženje s propagando

    Vzroke lahko pojasnimo z refleksijo »postdemokracije«, aktualnih razmer, ko se demokratične strukture vse bolj praznijo, ko se klasična strankarska politika spreminja v spektakel in ko argumentirano razpravo, ki pripelje do racionalnih odločitev o zadevah javnega pomena, nadomeščajo enovrstični tviti. Populizem je postal »patološka normalnost«, kot bi rekel Cas Mudde; politične stranke demokracijo vse bolj razumejo le še kot marketinško kampanjo za samopromocijo. Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Borut Krajnc

    27. 10. 2017  |  Mladina 43  |  Družba

    Klemen Ploštajner: Airbnb poglablja krizo dostopnosti stanovanj

    Nedavno je Slovensko sociološko društvo Klemnu Ploštajnerju podelilo priznanje sociološki up za dosedanje teoretsko in praktično delo. Mladenič, rojen leta 1990, je pokazal velik potencial že z diplomsko nalogo Pravica do mesta – od neoliberalizma k skupnosti na Fakulteti za družbene vede. V diplomskem delu je na podlagi teorije francoskega filozofa Henrija Lefebvra razvijal misli onkraj neoliberalne realnosti, onkraj državne regulacije, ki prek prisile tržnih mehanizmov in konkurenčnega boja proizvaja zgolj subjekte, podrejene podjetniški logiki. Mednje sodijo tudi mesta, ki so podrejena neoliberalnemu podjetniškemu modelu, po katerem je prostor predmet menjalne vrednosti in akumulacije kapitala. Iz teoretskih predpostavk izhaja Ploštajnerjeva družbena angažiranost; je član Zadrugatorja, zadružnega generatorja, ki si prizadeva za udejanjenje prvega projekta najemne stanovanjske zadruge pri nas. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    20. 10. 2017  |  Mladina 42  |  Politika

    Milan Kučan: Borut Pahor je vsebinsko izpraznil in profaniral funkcijo predsednika republike

    Nekaj dni pred katalonskim referendumom so najprej tuji, potem pa slovenski mediji povzeli izjavo Milana Kučana o tem, kako je v demokraciji pomembna volilna pravica. »Spet mu je uspelo,« je dejal nekdo v Mladininem uredništvu, in res mu je. Kučan se je oglasil, ker je imel to za svojo moralno dolžnost. Kučan seveda dobro razume, kaj je politika, zakaj je pomembno, kdo vodi državo, zakaj so pomembne volitve, zakaj voliti, vse življenje je preživel v politiki in še danes, petnajst let po odhodu s funkcije, o njej razmišlja lucidneje, tehtneje kot marsikateri aktualni slovenski politik. Več

  • Peter Petrovčič

    20. 10. 2017  |  Mladina 42  |  Družba

    Miran Stanko, župan občine Krško

    V krški občini je vsaj 70 do 80 neromskih družin, ki bi si prav tako želele, da bi jim občina kupila hišo, a ni nobene zakonske podlage, da bi med temi ljudmi delali takšne razlike. Skratka, imamo listo iskalcev oziroma prosilcev za stanovanja in to rešujemo sproti. Romi lahko živijo tudi v stanovanjih, saj nekaj takih družin imamo v Krškem in to funkcionira brez kakšnih posebnih težav. Res pa je, da morajo ti ljudje malo dorasti in si sami zaželeti rešitve stanovanjskega vprašanja. Tudi Romi, ki imajo dovolj denarja in bi si želeli kupiti hiše, morajo izvajati vse vrste pravnih trikov, če želijo kaj kupiti, saj jih okolje ne sprejema. Tu pri nas v Podbočju je recimo gospod spremenil priimek v najpogostejši priimek na tistem območju in je lahko kupil hišo in nihče tega ni vedel, dokler se niso preselili tja. Najprej so se sosedje še malo jezili, potem pa se je umirilo in stvar funkcionira. Neki drug Rom, ki je iz Lok, je v sosednji krajevni skupnosti kupil hišo in je tudi bilo nekaj negodovanja, a zdaj ga imajo sosedje radi. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    13. 10. 2017  |  Mladina 41  |  Politika

    Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije

    Pogovor s predsednikom republike je potekal v ponedeljek zvečer, v baru Chicago v Hrastniku. Predsednik je hodil po tistih krajih, pot je bila dolga, bil je malo utrujen, a zadovoljen. Preden sva začela pogovor, je k njemu pristopil sedemletnik in rekel, da ga pošilja mama, češ, naj naredita selfi, seveda sta ga, in Pahor mu je dejal, da je zelo pogumen. Nato je govoril o sebi, o Kataloniji, Sloveniji, njeni politiki, Pučniku, Kučanu, Janši, o mednarodnih odnosih in o tem, zakaj potuje po Sloveniji. Po uri in pol sva končala. V torek ga je čakala nova etapa. Ko je odšel iz bara, je v roke segel v telefone zazrti skupini začudenih najstnikov, ki so posedali pred barom. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    13. 10. 2017  |  Mladina 41  |  Politika

    Dr. Ciril Ribičič o podobnostih in razlikah v osamosvajanju Slovenije in Katalonije

    Potem ko je špansko ustavno sodišče leta 2014 referendum o statusu Katalonije razglasilo za »nezakonit«, so se med tamkajšnjimi prebivalci in prebivalkami še okrepile (sicer že večdesetletne) želje po samostojnosti te najbogatejše španske regije, ki se ponaša z bogato zgodovino, svojima jezikom in kulturo. Posledica novega osamosvojitvenega vrenja, ki je sledilo odločitvi španskega sodišča, je bila izvolitev osamosvojitvi naklonjenih strank na volitvah leta 2016. Nove katalonske oblasti s predsednikom regije Carlesom Puigdemontom na čelu so začele s premišljenimi koraki začrtovati pot v samostojno Katalonijo. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    13. 10. 2017  |  Mladina 41  |  Politika

    Adam Casals, predstavnik katalonske vlade

    Že nekaj ur pred plenarno sejo katalonskega parlamenta, na kateri naj bi predsednik Carles Puigdemont, v skladu z referendumsko odločitvijo katalonskega ljudstva v začetku oktobra, razglasil neodvisnost španske regije, se je pred poslopjem v Barceloni zbralo več tisoč Kataloncev in Katalonk, starih in mladih, ki so s svojimi telesi varovali parlament. Ozračje je bilo naelektreno, saj je v tej španski regiji, ki si prizadeva za osamosvojitev, še vedno več kot 10 tisoč pripadnikov španskih vojaških in policijskih enot; tistih, ki so v začetku oktobra z nasiljem preprečevali Kataloncem pravico do odločanja o samostojnosti Katalonije na referendumu. Grozili so z zasedbo poslopja parlamenta. Več