MLADINA Trgovina
  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    28. 7. 2017  |  Mladina 30  |  Politika

    Gáspár Miklós Tamás, madžarski filozof

    Dr. Gáspár Miklós Tamás je otroštvo preživel kot pripadnik madžarske manjšine v romunski Transilvaniji. Kasneje se je kot disident preselil v Budimpešto, kjer je sodeloval v uporu proti komunizmu; bil je eden pomembnejših nasprotnikov madžarskega komunističnega režima. Bil je tudi poslanec v prvem madžarskem parlamentu po letu 1990, a je kmalu razočaran politiko zapustil. V devetdesetih se je vrnil k študiju in ponovnemu premisleku svojih dejanj in dogodkov. Del njegovih spoznanj s te poti je letos prišlo tudi med nas s prevodom njegove knjige Komunizem po letu 1989, v kateri je Tamás daljnovidno napovedal vznik postfašizma v Evropi. Danes je na Madžarskem eden od intelektualcev, ki jih oblast najbolj napada. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Politika

    Dr. Irena Šumi, antropologinja

    Kaj ima antisemitizem s postavitvijo osrednjega slovenskega spomenika sprave? Veliko. Dr. Irena Šumi, sicer raziskovalka in predavateljica socialne antropologije na ljubljanski fakulteti za socialno delo, je pri preučevanju zgodovine slovenskih Judov raziskovala antisemitizem na Slovenskem ter s tem tudi kolaboracijo domobrancev in RKC z nacističnim režimom med drugo svetovno vojno. Raziskovalna pot jo je od tukaj – od vprašanja holokavsta in rasizmov – vodila tudi do fenomena slovenske sprave. Ta zanjo ni nič drugega kot zgodovinski revizionizem. Zamolčanje medvojnega antisemitizma. Zato je po njenem pot naprej napačna. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Kultura

    Maja Smrekar, letošnja prejemnica mednarodne nagrade zlata nika in raziskovalka alternativnih možnosti bivanja človeka

    Umetnica Maja Smrekar (rojena leta 1978 v Brežicah) je maja letos na festivalu Ars Electronica prejela zlato niko, najodmevnejšo nagrado na področju medijske umetnosti ter njenih stikov s tehnologijo, znanostjo in humanistiko. V kategoriji »hibridne umetnosti« jo je dobila za serijo projektov pod imenom K-9_topologija, ki jih je v sodelovanju z biologi, genetiki in drugimi znanstveniki ustvarila v zadnjih letih. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    14. 7. 2017  |  Mladina 28  |  Družba

    Dr. Andreja Gomboc, astrofizičarka

    Profesorica astronomije in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici Andreja Gomboc je znanstvenica, ki jo od nekdaj zanimajo ekstremni pojavi v vesolju. O tem priča že naslov njene diplomske naloge: Kako je videti padec zvezde v črno luknjo?. V zadnjih letih so njena strast najsilovitejše eksplozije v vesolju – izbruhi sevanja gama. In svojo strast rada deli z drugimi. Kot urednica spletnega Portala v vesolje in predsednica astronomskega tekmovanja je v prvih vrstah prizadevanj za popularizacijo znanosti. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    7. 7. 2017  |  Mladina 27  |  Politika

    Dr. Mirjam Škrk, slovenska agentka pri arbitražnem sodišču

    Dr. Mirjam Škrk je bila glavna predstavnica Slovenije pred arbitr ažnim sodi -ščem. Priprava slovenske argumentacije in priprava odgovorov Slovenije na hrvaška stališča glede morske in kopenske meje sta bili v zadnjih osmih letih njeni glavni službeni nalogi. Ali pa še več. Škrkova se namreč s temi vprašanji ukvarja že vso kariero. V devetdesetih, preden je postala ustavna sodnica, je sodelovala v skoraj vseh strokovnih forumih, komisijah in skupinah na temo slovensko-hrvaške meje. Od komisij, ki so iskale kompromise glede mejne črte, do skupine strokovnjakov, ki je pred leti skušala najti kompromis glede pomoči tretjega. Profesorica mednarodnega prava in prava morja zdaj upa, da je z zadnjo odločitvijo arbitražnega sodišča to delo za vedno zaključeno. In da po mejni komisiji in komisiji za iskanje kompromisa glede mejnih skupin ne bo potrebna še skupina za iskanje kompromisa glede rešitve. Več

  • Jure Trampuš

    7. 7. 2017  |  Mladina 27  |  Družba

    Svetlana Makarovič, umetnica

    Kratkoviden je včasih pogled tistih, ki dejstvo, da se Svetlana Makarovič danes razglaša za komunistko, povezujejo s tistim, kar je komunizem pomenil v socialistični Jugoslaviji. Pomenil je nekaj dobrega, a tudi nekaj slabega. Svetlana Makarovič, ko je bila mlada umetnica, pri oblasti ni bila priljubljena, nasprotno, nadzirali so jo, omejevali so jo, silili so jo, naj vstopi v komunistično partijo. Nazadnje so se namenoma spravili še na njenega tedaj že nekdanjega sopotnika, pesnika Gregorja Strnišo, ki je umrl v prepričanju, tako so mu dejali, da je Makarovičeva delala za Udbo. »To je eden od najbridkejših spominov v mojem življenju,« pravi Makarovičeva danes. Več

  • Urša Marn  |  foto: Borut Krajnc

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Politika

    Mateja Vraničar Erman, ministrica za finance

    Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je pred najtežjo nalogo kariere: evropsko komisijo mora prepričati, naj prek svojega pooblaščenca ne proda hčerinskih družb NLB oz. naj ključno slovensko banko ohrani kot celoto. Kakšne alternativne kompenzacijske ukrepe namerava predlagati Bruslju, še ni znano, saj vlada predlog še pripravlja, vendar pa ministrica ne izključuje nobene opcije. Več

  • Vesna Teržan

    23. 6. 2017  |  Družba

    »Pomembna je kritična distanca«

    Predmete naše bivalne kulture (predvsem 20. in 21. stoletja) hranijo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), ki je pred dobrimi sedmimi leti zamenjal lastnika, iz mestne inštitucije postal državna, skupaj z gradom Fužine, kjer muzej domuje. Muzej je Ljubljanska mestna skupščina ustanovila leta 1972 kot Arhitekturni muzej Ljubljana, a zares je zaživel šele kot MAO in šele, ko je leta 2010 njegov direktor postal arhitekt Matevž Čelik (1971). Kmalu po diplomi je Čelik opozoril nase kot arhitekturni kritik in ustanovitelj Zavoda za prostorsko kulturo ter spletnega portala Trajekt. Več

  • Marjan Horvat

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Politika

    Andrej Rozman Roza, predsedniški kandidat

    Minulo sredo je kandidaturo za predsednika Slovenije, volitve bodo letos novembra, napovedal književnik, prevajalec in gledališčnik Andrej Rozman Roza. Mojster pisne in žive besede, prejemnik najpomembnejših nagrad za književnost, pravi, da se je v boj za predsedniški stolček vključil, da bi vrnil funkcijo najvišjega državnika tistemu, ki mu pripada: ljudstvu. Če so se politične stranke oddaljile od ljudi in v resnici ne zastopajo interesov večine, bi se moral po Rozmanu vsaj predsednik jasno postaviti na stran ljudi in spregovoriti o njihovih resničnih težavah, strahovih in upanjih. Za zgled ustrezne predsedniške drže ponuja v premislek ravnanje pokojnega predsednika Janeza Drnovška, ki je leta 2006 domačine Ambrusa, ki so tik pred božičem zahtevali izselitev Romov, retorično vprašal: »A ste vi ljudje? Ali kaj ste?« Po Rozmanu se je Drnovšek »iz politika spet prelevil v človeka. S svojo spremembo je na novo opredelil predsedniško funkcijo in nakazal, kako bi moral ravnati predsednik,« zlasti takrat, ko so ogroženi pripadniki najranljivejših družbenih skupin. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Borut Krajnc

    16. 6. 2017  |  Mladina 24  |  Družba

    Dr. Dorijan Keržan, direktor Nacionalnega forenzičnega laboratorija

    Fasada nove stavbe Nacionalnega forenzičnega laboratorija na Vodovodni ulici v Ljubljani je zasnovana tako, da preprečuje radovedne poglede z ulice skozi okna. V notranjosti sodobno opremljenega ter z visoko ograjo in številnimi kamerami zavarovanega poslopja je namreč kaj videti: od zbirke zaseženega ponarejenega denarja, zbirke vlomljenih ključavnic in zbirke orožja za balistične preiskave do na primer laboratorija za analizo prepovedanih drog, v katerem, kot pove naš sogovornik, »vedno smrdi po travi«. »Smrdelo« je tudi ob našem obisku. Več