• Heni Erceg

    Heni Erceg

    14. 4. 2017  |  Mladina 15  |  Hrvaška

    Mrhovinarji

    Navsezadnje je vendarle stopil pred kamere in z ganjenim glasom dejal: »Štirideset let sebe sem vložil v gradnjo Hrvaške in zaradi tega sem ponosen človek, kajti vse, kar sem zgradil, sem danes izročil hrvaški državi.« V resnici ji je izročil bankrotirani koncern Agrokor in 50 milijard kun dolga, izročil ji je tudi tistih nekaj deset tisoč delavcev, ki so tako ali tako brez vseh pravic, ni pa jasno, komu je izročil več kot pet tisoč svojih delavcev v Bosni, deset tisoč v Srbiji, na tisoče v Sloveniji. Ivica Todorić, ki je očitno popolnoma izgubil stik s stvarnostjo, je tako odfrfotal v boljšo preteklost, tujim bankam je zapustil sramotne kreditne dolgove, prazne police v približno milijon trgovinah, delavce tik pred odpovedjo… Še prej je s cesarskim ukazom odobril tako imenovani Lex Agrokor, dokument, ki je v popolnem neskladju z vsemi pravnimi in ustavnimi določbami, saj je prilagojen enemu samemu človeku, neprimernost tega državnega posega v zasebno lastnino pa je še toliko očitnejša, ker je bil finančni minister do včeraj eden od vodilnih ljudi v Agrokorju, zato bi moral biti njegov odstop stvar osnovne dostojnosti.

  • N'toko

    N'toko

    14. 4. 2017  |  Mladina 15  |  Žive meje

    Vsi smo Tina

    Biografije športnikov so vedno dolgočasne. Pravzaprav je težko upravičiti obstoj žanra, znotraj katerega že vnaprej poznamo uvod, zaplet in zaključek vseh zgodb. Videli smo pomembne tekme naših športnih junakov, njihov preboj na svetovni vrh smo spremljali v živo, njihove zmagovite zaključke so nam ponovili iz vseh zornih kotov. Bilo je napeto in navdihujoče. Toda še preden ugasnejo luči nad igriščem, se pod žarometi začnejo zbirati drugorazredni komentatorji, avtorji in režiserji, ki kričijo: »Kdaj se bodo vsi Slovenci naučili razmišljati kot zmagovalci?!« S stadiona nas presedejo v šolsko klop in nam pridigajo o duhovnih krepostih, potrebnih za uspeh v družbi. »Vidiš, tako zgleda duh šampiona! Uči se od njega, pa boš morda kam prišel!« Naše junake spremenijo v poštirkane poslovneže, ki nam z naslovnic in ekranov podajajo generične nasvete o tem, kako naj živimo. Če so športni spektakli, v katerih se merijo vrhunski atleti, eden večjih užitkov, ki nam jih ponuja zabavna industrija, so filmi, knjige in članki o teh istih junakih ena sama dolgočasna vaja v propagandi. Športna biografija je žanr, ki ne bi smel obstajati.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    14. 4. 2017  |  Mladina 15  |  Uvodnik

    Na videz nevtralno

    Nobena družbena bolezen se ne loti razkrajanja družbe tako kot tisto, kar je na videz nevtralno, neideološko, celo nepolitično. Mar nismo tudi kapitalizma na evropskem vzhodu vpeljevali v nekem splošnem javnem prepričanju, da gre za nekaj, kar je – končno! – razbremenjeno političnega, ideološkega? Seveda smo. In čeprav smo vedeli, da se (takratni) pretežni evropski in anglosaški kapitalizem zelo razlikujeta, da je ameriška družba na primer veliko bolj razslojena itd., smo prav ameriški neoliberalizem uvajali z enako predpostavko domnevne odsotnosti ideologije – ravno zato, ker je ideološko neobremenjen, naj bi bil dober, to naj bi bilo tisto dobro v njem.

  • Znanilec drugačnega časa

    Evropske politične igre na schengenski meji so v hipu povzročile pričakovani prometni kaos, pravno zmedo in ponovni politični zdrs bruseljske in domače birokracije. Razmeroma prost pretok blaga in ljudi prek meja je preprosto nuja, ki je ni mogoče zamejiti. Mobilnost blaga in ljudi je ena ključnih postavk tržne konkurenčnosti in demokratičnih pravic, eden temeljnih vzvodov legitimnosti sedanje EU. Novi režim nadzora na zunanjih mejah EU ne rešuje ničesar, ne problema terorizma in tudi ne omejevanja migracij. Povzroča pa političnoekonomsko škodo in nesorazmerno prizadene zunanje članice EU. Slovenija je bila 7. 4. 2017 dokaz, kako sedanja EU ne more delovati, ne tu ne kje drugje.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    14. 4. 2017  |  Mladina 15  |  Kolumna

    Ni ga kirurga

    Okoljski alarmi, eden bolj drastičen od drugega, se kar prehitevajo. Vsako novo leto je bolj vroče od prejšnjega; led na obeh polih se naglo tali in že vpliva na življenje vsakega Zemljana, kjerkoli ta živi; oceani izgubljajo kisik; ledeniki, živalske in rastlinske vrste izginjajo, morska gladina se dviga.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    14. 4. 2017  |  Mladina 15  |  Pamflet

    Besede spomenikov

    V Ljubljani so postavili spomenik pisatelju Borisu Pahorju, kar je povzročilo kar nekaj ostrih polemik. S postavljanjemmonumentov je vedno križ. Letos mineva šeststo let, odkar je Martin Luther v cerkvi v Wittenbergu objavil 94 tez kritike proti tedanji papeški oblasti, prodaji odpustkov in drugih nečednosti vatikanskih mogotcev. Ta rojstni kraj protestantizma so slavili tudi v drugi polovici 19. stoletja, ko so postavili novo cerkev v Wittenbergu, na posvetitev pa je prišel sam nemški cesar Viljem II., ki pa je na bronasto plaketo postavil portret samega Sebe in ne Luthra.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    14. 4. 2017  |  Mladina 15  |  Dva leva

    Smrt na meji

    Včasih so tudi najbolj zoprne stvari za kaj dobre. Denimo, slovensko brezglavo izvajanje novega schengenskega režima na mejah s Hrvaško. Če za hip odmislimo nevšečnosti ali celo trpljenje, ki so ga za konec tedna doživljali potniki na meji, je idiotska uredba učinkovala odlično. Namreč, žrtev evropske migrantske politike so v prvi vrsti državljani Evropske unije. Evropska unija je z zadnjimi ukrepi do konca uničila idejo združene Evrope, ki omogoča pretok ljudi, blaga in idej. Združena Evropa je zaprta, omejena, neprehodna bolj, kot so bile nekdanje vzhodnoevropske države. To je poskus samomora iz zasede. Ne prvi ne najhujši, a gotovo najbolj tragikomičen. Predvsem zato, ker se Evropa ne bo iz tega ničesar naučila. Že slišimo, če ne boste vi (Slovenci) izvajali schengenskega režima, ga bodo pač severni sosedje na slovensko-avstrijski meji. A tisti, ki žugajo, ne razumejo, da bo problem ostal enak, le nekoliko severneje bo prestavljen. Če nekoliko psihologiziramo, se zdi, da je neki suicidalni vzgib vpet globoko v samo bistvo Evrope. Ni vprašanje, ali bo, ampak kje in kdaj bo vsakič naslednjič udaril na plano. Evropa je dejansko indolentna. In Slovenija je del Evrope. Del neavtonomne, nezrele zveze držav. Zato niti po dveh, treh urah ni preklicala norega administrativnega ukrepa na meji, ki je pripeljal do kolapsa. Ste pričakovali, da bi bila Cerarjeva vlada sposobna česa takega?