MLADINA Trgovina
  • N'toko

    N'toko

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Žive meje

    Kje so roboti?

    Trendi manhattanska soseska Greenwich Village je posuta z generičnimi in dragimi lokali, ki so ves čas polni. Zaradi ženine službe je naneslo, da sva v enem izmed njih vsak dan preživela precej ur – čas, v katerem sva lahko dodobra spoznala vsakodnevno rutino delovne sile. Gledala sva, kako sta dopoldne pred stavbo parkirala dostavljavca Fred in Ramos ter z upognjenima hrbtoma pretovorila celo prikolico gajb po stopnicah v klet. Na vratih sta premraženi hostesi vabili goste na drink, na hodniku pa jih je pregledal jamajški varnostnik Jon. V notranjosti lokala je neutrudno švigala ekipa šankerjev in pospravljavcev miz, ponoči so se jim pridružili še glasbeniki in plesalke. Vsi, z menedžerjem vred, so po končanem šihtu leteli še v kako drugo službo. Med osebjem je bila tudi ekipa mladih oblikovalcev in programerjev, ki so sestankovali v pisarniških prostorih in se ves čas pogovarjali o aplikacijah. Tudi oni so prihajali naravnost iz drugih služb in ostajali budni s pomočjo velikih doz red bulla, iz njihovih pogovorov pa je vel en sam navdušeni optimizem. »Živimo v dobi neverjetnega tehnološkega napredka!« Medtem ko je čistilka brisala tla okoli njihove mize, so zatopljeno debatirali, kako se moramo prilagoditi razmeram, v katerih človeško delo več ne obstaja. Več

  • Veličastna zgodba

    Letošnji pozitivni turistični rezultati polnijo časopisne strani povsod po Evropi. Turistična dejavnost prinaša potreben poslovni optimizem, potovanja povezujejo ljudi ne glede na politične cepitve in nevarnosti. Turizem je očitno način sodobnega življenja, robusten gospodarski sektor, ki je najhitreje izšel iz krize po letu 2009. Nobena druga dejavnost ne povezuje tako neposredno ljudi, tržne dobičke in naravne danosti planeta. ZN so trajnostni razvoj razglasili za letošnjo temeljno turistično usmeritev, zaradi ekoloških pritiskov in ekonomskih možnosti. Turizem je poslovna priložnost in hkrati nevarnost, prinaša pozitivne in negativne plati razvoja. Slovenija je sredi teh dilem, z večnim iskanjem pravega razvojnega modela in konkurenčnih prednosti onstran lastnih omejitev. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Kolumna

    Slaba vaga

    Slovenija v glavnem ne ve, kam gre, kaj bi, kako bi. K temu prispevajo svoje tudi t. i. resni mediji, med drugim z uravnoteževanjem. Uravnoteževanje je postalo razširjena medijska drža. To nenehno lekarniško tehtanje v deželi vedno večjih nasprotij in kronične sprtosti še posebej velja za nacionalno tv in njen informativni program. Deloma izvira iz narave javne tv, ki naj bi predstavljala različne poglede in interese v družbi. Toda uravnoteževanje se je na nacionalki izrodilo v tog, škodljiv model. Navidezno je objektivno in demokratično – dragi gledalci, predstavljamo vam vse, kar leze in gre, vi pa razsodite. Tako se pred ekranskim avditorijem z enako pravico do besede vrstijo tatovi in poštenjaki, veleizdajalci in patrioti, pametni in neumni, dostojni ljudje in sejalci sovražnega govora. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Pamflet

    Vlada spodbudila linč

    Konec avgusta je EU postavila dan spomina na totalitarizme: fašizem, nacizem in komunizem. Na Slovenskem je to prazen trenutek, kot da z njim nimamo nič. Ena skupnih točk treh sicer različnih režimov je pojavljanje linčev, ko so militantne skupine fizično obračunavale s skupinami državljanov, ki jih je režim označil za sovražne. Na Nemškem so zažigali židovske trgovine in ustrahovali ter pobijali Žide, v italijanskem Trstu so Slovencem zažgali kulturni dom, na Slovenskem so ob poteh pobijali izpuščene domobrance, ki so se iz Teherij vračali domov, v Radovljici so še na začetku petdesetih poskušali linčati starega profesorja Borisa Furlana. A povsod so oblasti delovale enako: nikjer niso preganjali in kaznovali drhali, ki je terorizirala svoje sodržavljane. Ta namreč ni počela nič drugega, kot da je besede oblastnikov o izdajalcih in izmečkih, ki jih je slišala po radiu in prebrala v javnih občilih, vzela kot navodilo za lastno akcijo državotvornosti. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Dva leva

    Vodohodec

    »Židan: (Pahor) je eden redkih, ki zagovarjajo bolj povezano delovanje.
    Novinar: Ali ni to predvsem njegova kampanja, torej nagovarjanje desnih volivcev, s katerim ljudi dejansko deli? Lahko bi vas spomnil, da je na dan OF, ko praznujemo dogodke iz leta 1941, letos spet govoril o potrebi po spravi zaradi dogodkov, ki so se zgodili leta 1945. Ali ne vidite, da tako v javno razpravo sam potiska vprašanja, ki so nepotrebna ali celo neprimerna?
    Židan: Posameznih njegovih izjav ali dejanj ne bi komentiral, med njimi so tudi takšna, s katerimi se ne strinjam. Ni idealnih ljudi, predvsem pa je v Sloveniji zelo veliko takšnih, ki ves čas govorijo, kako se morajo drugi obnašati. ... Če potegnem črto pod vse Pahorjeve izjave ali razmisleke, je kandidat, ki ima moje zaupanje, in verjamem, da bo koristen za Slovenijo.«
    — Predsednik SD Dejan Židan v intervjuju za Mladino potrdi, da ob nepomembnih odstopanjih Pahor zastopa ideje in vrednote stranke SD Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Uvodnik

    Čustva

    Milojka Kolar Celarc je ministrica resorja, znotraj katerega se sicer ne obrne največ sredstev, se jih pa skozi javne razpise in sistem financiranja zdravstva razdeli največ. Lobiji so izredno močni in politične stranke ter mediji so izrazito prepredeni s temi interesi – ne nazadnje tudi Mladina in z njo povezana podjetja dobivajo po glavi zato, ker Mladina izmed vseh medijev v državi praktično edina zagovarja, da je treba demontirati lažni zavarovalniški sistem (tako imenovano dodatno zavarovanje). To je namreč dejansko le obvod javnega denarja, od katerega si posredniki – tri zavarovalnice – že desetletja vzamejo vsako leto svoj odstotek, saj plačila in pogajanja na strateški in odločevalni ravni vodi zavod za zdravstveno zavarovanje. Njim je prepuščena le smetana, nanje ne padajo nobena resna tveganja. Več