MLADINA Trgovina
  • Maja Novak

    Maja Novak

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Ihta

    Ždenje je vsakodnevni proces

    Boruta Pahorja je izvolilo manj kot 53 odstotkov kakih štirih desetin volilnih upravičencev, to pomeni (če moj kalkulator ne laže), da je izrazito všeč le vsakemu petemu Slovencu. Več jih navdušeno uka ob godbi Modrijanov in podobnih kršilcev dobrega okusa in miru, mogoče si jih več potihoma želi, da bi na njihovem pogrebu zažvrgolel Damijan Murko ( ja, pred kratkim je dejavnost razširil še na pogrebe), in skoraj gotovo jih več navija za katerega od klubov z repa prve nogometne lige. In ne, primerjava Pahorja s tretjerazrednima estrado in športom ni naključna. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Hrvaška

    Jezikovni žandarji

    Mlada ženska je stopila za govorniški pult v parlamentu in spregovorila o slabem položaju hrvaških upokojencev. Govorila je v glavnem o splošno znanih stvareh in dodala, da se na Hrvaškem najslabše godi srbskim upokojencem, ki so »zaradi okoliščin, na katere niso mogli vplivati, prikrajšani za pokojnine, s čimer so kršene njihove temeljne človekove pravice«. To zadnje se nanaša na čas vojne in množičnega pregona državljanov srbske narodnosti, od katerih večina vse do danes nima priznane pravice do pokojnine, hiše, stanovanja … Vse to so znana in tisočkrat prežvečena dejstva, zakaj je torej ta nastop dvignil toliko prahu v parlamentu, medijih, javnosti? Menda poslanka takšnega vika in krika ter nacionalističnega besnila ni povzročila zgolj s tem, da je govorila o ogroženih pravicah upokojencev? Več

  • Čeprav je vse drugače

    Na prvi pogled petstoletnica protestantizma v Nemčiji in stota obletnica oktobrske revolucije v Rusiji nimata veliko skupnega. Prva pomeni radikalen prelom v zahodnem krščanstvu, druga ponuja propadlo socialistično alternativo, obe pa sta usodno zaznamovali politično kulturo in krajino Evrope. Toda EU kot njen sodobni dedič lahko na presečišču obeh preživi, če bo doumela raztresena sporočila obeh obletnic. Ključ evropskih integracij ni finančni, temveč identitetni kapital, a zunaj avtoritarnih projektov. Trgi imajo tu usodno družbeno vlogo. Protestantizem je po letu 1517 šokiral trg religioznih verovanj, komunisti so konec leta 1917 tržno družbo brutalno ukinili. Obakrat je bila ekonomija v osrčju družbenih sprememb, politika pa v klinču ideoloških spon in interesov, ne pa moralnih občutij in legitimnosti. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Kolumna

    Kam, Unija?

    EU je od velike krize leta 2008 v nenehnih težavah. Krizo je za silo prebolela, tudi vrhunca begunske krize in populističnega vala sta za zdaj mimo. A vrsta procesov govori, da pod površino nevarno brbota. Poglejmo. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Pamflet

    L’Estaca

    Slovenski pogled na Katalonijo je hkrati solidaren in vzvišen - pri nas je bilo drugače: imeli smo pravico do osamosvojitve v ustavi, na plebiscitu je prišlo glasovat za 90 odstotkov volivcev. Učinek je torej zgolj občutek superiornosti, brez resne solidarnosti, celo brez tiste naklonjenosti, ki se kaže v želji, kaj več spoznati o zgodovini katalonskega boja za samostojnost. Leta 1968 je pevec Lluis Llach napisal legendarno pesem L’Estaca, v kateri poziva k uporu proti represivni oblasti. Pod frankizmom je bila takoj prepovedana in Llach je utekel iz države; svojo emigracijo je opisal kot turizem s političnim motivom. Medtem pa je pesem postala ljudska katalonska himna in ko se je po Francovi smrti vrnil v domovino, je imel l. 1976 veliki koncert v Barceloni, na katerem jo je množica prepevala in sanjala o lastni državi. Segla je do Poljske, kjer jo je v sedemdesetih prepesnil Jacek Kaczmarski pod naslovom Zidovi, v njej pa so se našli Poljaki v želji po osvoboditvi izpod komunizma. Ko se je porodil množični sindikalni upor pod vodstvom Solidarnosti, so pesem vzeli za svojo uradno himno. 30 let kasneje se je v Tuniziji začela arabska pomlad in splošna vstaja proti režimu. In kaj je bila uradna himna protestnikov? – Jasno - Dima, Dima, ki jo je prepeval Yassar Jeradi, ki je v arabščino prestavil pesem L’Estaca. V Kataloniji je medtem Llach opustil prepevanje, izvoljen je bil za poslanca, ki je kot patriot pred meseci glasoval za samostojnost. In tik pred referendumom, je vzel še enkrat v roko kitaro in pred neskončno množico zapel ljudsko himno. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Dva leva

    Pahor 2.0

    »Po ocenah aktualnega predsednika republike Boruta Pahorja, ki se poteguje za vnovičen mandat, bo v nedeljo izid tesen. Če bo zmagal, bo to prvič po 20 letih pomenilo, da je prepričal ljudi s svojo politiko, ne s tem, da je protikandidat, je dejal in napovedal, da se bo v prihodnjem mandatu oglasil večkrat, tako kot to želijo ljudje.«
    — Kljub temu da je še pred drugim krogom volitev Borut Pahor zagrozil, da se bo poslej več oglašal, so ga volivci ponovno izvolili za predsednika (STA, 10. 11. 2017) Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Uvodnik

    Šleva

    V nedavnem intervjuju, objavljenem tudi v Mladini, je francoski predsednik Emmanuel Macron v kratkem odstavku povedal zelo preprost recept za ravnanje s skrajno desnimi strankami, kot je slovenska SDS: »Obstajajo trije mogoči odzivi. Lahko se pretvarjamo, kot da jih sploh ni, in se izogibamo vsem političnim pobudam iz strahu, da bi si z njimi nakopali na vrat te stranke. V Franciji se je to večkrat zgodilo in videli smo, da ta rešitev ne deluje. Ljudje, ki vas pravzaprav podpirajo, se nato v govorih vaše stranke ne najdejo več. Desnim strankam s tem zagotavljamo vedno večje občinstvo. Druga možnost je, da tem skrajnim desnim strankam očarani sledimo. Tretja možnost pa je, da jasno povemo, da je skrajna desnica naša dejanska sovražnica, in se začnemo boriti proti njej. Ne bodite plahi pred temi ljudmi.« Več