MLADINA Trgovina
Grega Repovž

Grega Repovž

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Uvodnik

    Kdo tepe protestnike?

    Nasilni policisti? Pretepamo protestnike? Do sem smo prišli pod vlado Mira Cerarja? Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Uvodnik

    Bodo spet presenečeni?

    Le tri mesece je minilo od zadnjega hladnega tuša, ki ga je slovenska država doživela kot upravljavka državnega premoženja: v začetku decembra lani se je namreč avstrijsko podjetje Ring, ki ga je država predstavljala kot strateškega in zanesljivega partnerja, izkazalo za paravan za igro špekulativnih skladov. Podatki so znani. Od začetka leta 2013 do konca 2015 so prihodki od prodaje v Heliosu padli za 15 odstotkov, število zaposlenih se je v obdobju, ko je Ring že sodeloval pri vodenju podjetja, znižalo za kar 30 odstotkov, hkrati pa je Ring v Heliosu v tem času enormno povečal dobičke, s 4 milijonov čistega dobička na 17 milijonov v letu 2015. Novi lastniki so podjetje evidentno izčrpavali. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Uvodnik

    Talci česa smo?

    V ravnanju te vlade, ko gre za kadrovske poteze, ni nobene logike. Ne da ni logike – zdi se, kot da ljudi, ki jih premier postavlja na ključna mesta, druži nekaj čisto drugega kot strokovnost, usposobljenost ali pač političnost, na primer sodelovanje v isti verski ali šamanski sekti. Zdi se, da je, ko gre za res pomembna mesta, za predsednika vlade Mira Cerarja edino merilo pri izbiri le članstvo v nečem sicer ne ravno izjemnem, ampak nečem, česar mi drugi ne poznamo, kar je javnim očem prikrito. Mogoče gre za neko na pol običajno zadevo, za pripadnost istemu joga studiu ali morda bralnemu krožku. Mogoče gre za ljudi, ki so bili v devetdesetih letih skupaj člani kakšne videoteke. Mogoče so bili njihovi otroci v istem nogometnem klubu. Da gre torej le za to, da se od nekod poznajo. Pri čemer ni jasno, res ne, kaj je ta skupna točka. A če pogledamo kadrovske odločitve predsednika vlade, je to edina racionalna razlaga. Možno je še, da gre za premierove prijatelje, in je to pač ta kriterij za imenovanje. Tudi to je še kar logično. Vse ostalo je namreč zunaj razuma in razumljivega. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Uvodnik

    Prepričanja

    Večina prebivalcev Slovenije res verjame, da je hribolazenje (ne bomo se ukvarjali z izrazom samim) ena izmed posebnosti Slovencev – da je to nekaj, po čemer naj bi bili prepoznavni. To je sicer lepo, a resnici kaj prida ne ustreza: Slovenci sicer radi planinarijo, a niso nič kaj bolj hribolaški narod od drugih. Celo več: že dolga leta je proizvodnja planinske opreme izredno dobičkonosna in propulzivna gospodarska dejavnost prav zato, ker se jo gredo radi kar malodane vsi narodi po vrsti. Tudi okoli nas: ne le Avstrijci in Italijani, tudi Hrvati so na primer hribolaški narod. Razlika je le v tem, da se večini ne zdi, da je to njihova posebnost. Pač hodijo v hribe. Seveda pa s tem nočemo reči čisto nič slabega o hribolazenju oziroma pohodništvu in planinarjenju ter o vseh teh dejavnostih, ki se raztezajo vse tja do alpinizma. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Uvodnik

    Naj raje prepisuje govore

    Ko je pretekli petek predsednik SDS Janez Janša tvitnil, da minister za pravosodje Goran Klemenčič »nažgan kot aksa« nastopa pred poslanci, da vse zaudarja okoli njega, se ni zgodilo nič novega. Ampak res nič novega. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Uvodnik

    Cerarjeva vizija

    Vizija Slovenije 2050 je proces in dokument, ki si zasluži resno obravnavo kriminalistov. Ni namreč mogoče izključiti, da gre za zlorabo javnega denarja. Dokument na 88 straneh je morda vreden 20.000 evrov – a zgolj, če smo zelo dobrodušni in prijazni. Vlada je za ta neresni in vsebinsko ubogi dokument, kot ga ocenjujejo vsi resni sogovorniki, dala enormnih 454.000 evrov. 360.000 evrov je od tega dobila OECD – kar ne spremeni ničesar. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    10. 2. 2017  |  Mladina 6  |  Uvodnik

    Lahkotnost oholega vladanja

    Govor pisatelja in predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada Vinka Möderndorferja na podelitvi Prešernovih nagrad se ne razlikuje od dolgoletne tradicije. Vsako leto ali predsednik uprave odbora ali pa kakšen od prejemnikov Prešernove nagrade nastopi neizprosno do (kulturne) politike in jo brez milosti razcefra na koščke. In skoraj vsako leto ta govor podeli javnosti nekakšno zadoščenje, da je bilo politikom povedano, kar jim gre. Kisle obraze politikov na podelitvah Prešernovih nagrad bi lahko zbrali v prav zabavno razstavo, na primer v Mali galeriji Cankarjevega doma. Kako je Janez Drnovšek včasih grdo gledal po podelitvi in zavijal z očmi – njegovi sodelavci pa so tekali okoli njega čisto prestreljeni. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Uvodnik

    Priprave na vojno?

    Pretekli petek je v reviji Time izšel članek Mihaila Sergejeviča Gorbačova, zadnjega komunističnega voditelja takrat še enotne Sovjetske zveze. Gorbačov danes ni kak velik politični analitik, je pa vseeno zanimiv. Opozarja, da se Evropa militarizira in da so bili zadnje tedne v njej opravljeni največji premiki čet po hladni vojni. Seveda se je Nato za premike orožja in ljudi proti ruski meji odločil še pred Trumpovim prevzemom oblasti, a ne brez njegove vednosti in tudi privolitve – ne podcenjujmo Američanov in njihove enotnosti, ko gre za takšne razmisleke. Gorbačov sicer piše o Natu, a posredno sporoča, da se tudi Rusi ne obotavljajo, da je torej vse, kar naredi Nato, pospremljeno s premiki čet in povečanjem vojaške proizvodnje na drugi strani. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    27. 1. 2017  |  Mladina 4  |  Uvodnik

    Nauki demokracije

    Teden dni po inavguraciji novi ameriški predsednik Donald Trump dela vse tisto, za kar so nam zadnja dva meseca govorili, da je bilo zgolj predvolilno igračkanje s čustvi volivcev. A je treba vzdihniti in reči – še dobro, da je bil izvoljen on, kaj bi šele bilo, če bi bila izvoljena Hillary Clinton. Nadaljevala bi se neznosna vladavina, ki smo jo videli pod Barackom Obamo. Strašno, kajne?  Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    20. 1. 2017  |  Mladina 3  |  Uvodnik

    Koliko človečnosti?

    Ne edini, brez dvoma pa glavni krivec, da ima velik del prebivalcev Slovenije občutek, da je država resno obremenjena z begunci, je predsednik vlade Miro Cerar. Nič ni naredil, da bi bil občutek nasproten ali vsaj bliže resnici, nasprotno – ne mine mesec, da ne bi vsaj z eno potezo, izjavo on sam ali njegova vlada javnosti dala občutek, da so begunci slovenski nacionalni, predvsem pa vladni problem. Slovenija pa je dejansko država, ki ima tako malo beguncev, da celo iz statističnih obravnav malodane izpade: pač, Slovenija ima tako čez palec le okoli 0,005 prošnje beguncev za dodelitev statusa na tisoč prebivalcev. Ni evropske države, ki bi imela tako malo beguncev, ki jim je priznala status obravnavane osebe in jim pomagala. Več