Jurij Gustinčič

Jurij Gustinčič

  • Obvladovanje strahu

    Kitajci so, vsaj za moj okus, ponudili najsilovitejši primer strahu, ki je brezobziren in deluje skoraj nepremagljivo odločno. Ob prvih znamenjih, da bi v mestu lahko izbruhnila pandemija tako imenovane prašičje gripe, so skupino tujih turistov zaklenili v njihov hotel. Obtičali so tam kar precej časa. Razprav o tem ni bilo, ni moglo biti. Ne pri Kitajcih.

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    18. 6. 2009  |  Mladina 24  |  Kolumna

    Na samem dnu

    Ne, nisem mislil, da smo na samem dnu celine - takrat, ko mi je postalo jasno, da se ogromna večina Slovencev ni zmenila za volitve v evropski parlament. Navsezadnje, saj vedno najdejo praktična opravičila. Denimo, da se volilni aparat ni dovolj potrudil, da bi prepričal ljudi, naj hodijo volit tudi ob lepem vremenu. Sicer pa niti nismo zadnji. Za nami ponosno koraka v nemar država s podobnim imenom, Slovaška.

  • Nato in EU - brat in sestra?

    Zadnje čase se v časopisih in elektronskih medijih pogosto znajdeta skupaj dva pojma - Nato in Evropska unija -, omenjana kot nekaj močno povezanega, lahko bi rekli skupnega. Večina ljudi se na to skupno omenjanje in splošno, skupno razumevanje teh dveh pojavov odziva, kot da gre za dve tesno povezani stvari, skratka brata in sestro v veliki skupnosti Zahoda. Da gre za Zahod, o tem ne dvomi nihče.

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    21. 5. 2009  |  Mladina 20  |  Kolumna

    Lokalni ali evropski spor?

    Veliko je reči, ki sprva delujejo nenaravno, in takšna je slika ladje velikanke v koprski luki. Vendar je danes tudi to mogoče. Še nedavno le misel, ali nesramna želja, je pred nami kot resnična luka. Začeli smo v to verjeti, vendar se nam sosedje čudijo. V sporu, ki se vleče med Hrvati in nami, druga stran te luke navadno niti ne omenja. Raje patetično govori o tem, da »ne bo nikoli dala niti centimetra svoje...

  • Mučenja in opravičevanja

    Ne vem, čemu naj se bolj čudim, ali odkrivanju poročil o uporabi mučenja, kakor se pri nas reče torturi, ali temu, da je v Ameriki to sprožilo tolikšno razpravo in takšno potrebo, da si nekdo opere dušo. Združene države imajo za sabo kar tri velike vojne v zadnjih petdesetih letih - krvave, mučne, protislovne - in tako razvit narod, kot so Američani, se ne bi smel čuditi, če se mora za leta nazaj spoprijeti z...

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    23. 4. 2009  |  Mladina 16  |  Kolumna

    Male zagrizenosti

    Včasih se pobudniki imenovanja ali preimenovanja mestnih ulic zanašajo na svojo skromnost. Predlagajo, naj se spremeni ime ulice, ki ne zbuja močnejših občutkov, tako da bodo tudi že vnaprej pričakovani nasprotniki novega imena to pač vendarle požrli po nekoliko izbruhih načelnega nasprotovanja. Zadnja leta pred osamosvojitvijo so celo dali ime mojega očeta, ki je nekoč ustanovil komunistično partijo, mali...

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    16. 4. 2009  |  Mladina 15  |  Kolumna

    Drugačnosti sveta

    Kako naj prizori uličnih napadov in požiganja v Strasbourgu napravijo resnično močan vtis, ko pa vemo, kaj lahko doseže filmska, se pravi tudi televizijska montaža! Vsem nam je brezkončne možnosti prikazovanja majhnega kot velikega pred osemdesetimi leti prvi pričaral Eisenstein s svojo montažo dogajanja na stopnišču v Odesi! Prizor upora proti vrhunskemu sestajanju razširjenega števila najuglednejših na svetu...

  • Mestece Koper

    Če kaj človeka ne le preseneti, marveč tako rekoč vrže iz tira, je to vprašanje kakšnega tujca, ko se zdi odgovor samoumeven, a ga ni. Tako se vrstijo tuji diplomati, ki nas iskreno, popolnoma brez ironije, sprašujejo v zvezi z znanim slovensko-hrvaškim sporom o meji: kaj vi Slovenci zares hočete? Poglobimo se za trenutek vase in vprašanje neha biti izraz tujčevega neznanja.

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    5. 3. 2009  |  Mladina 9  |  Kolumna

    Ma vlast (moja domovina)

    O Natu ali Evropski uniji - zadnje čase ti dve zelo ločeni organizaciji ponekod začenjajo postavljati skupaj - po navadi govorimo le v povezavi z nekaterimi evropskimi velikimi silami. Nič čudnega. To je navada, ki je globoko lastna zgodovini. Meni pa zadnje čase pri tem večkrat prihaja na misel Češka. Čudno. V svetovni javnosti jemljejo Čehe kot šalo.

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    19. 2. 2009  |  Mladina 7  |  Kolumna

    Verodostojnost

    Svet je od začetka sedanje svetovne krize potreboval kar nekaj časa, da je začel omenjati Marxa ali celo, sicer površno, prebirati stran ali dve v njegovem Kapitalu. Znamenja, da se bo to zgodilo, so obstajala več let, saj se je obširno omenjala stopetdesetletnica Komunističnega manifesta, katerega prednost je v tem, da je napisan po človeško in ga je enostavno razumeti (partijski člani so v socialistični dobi...

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    5. 2. 2009  |  Mladina 5  |  Kolumna

    Dan po veselici

    Gledal je ves svet in se kar precej navduševal. Inavguracija Baracka Obame ni bila dogodek leta, bila je svetovni dogodek. Pozabili smo, da spadajo takšna izražanja splošnega veselja v ameriško tradicijo. Tako so vzklikali generalu McArthurju, nedvomno osebnosti, ki se od sedanjega slavljenca občutno razlikuje. Od kongresa pa vse do Bele hiše je kljub vsem znanim nevarnostim korakal pravkar izvoljeni Carter z ženo...

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    22. 1. 2009  |  Mladina 3  |  Kolumna

    V senci holokavsta

    Če si v na novo zasedenih krajih po izraelski veliki zmagi v šestdnevni (v resnici le tridnevni) vojni mučil zmagovalce z vprašanjem, ali se bodo in koliko se bodo umaknili z Zahodnega brega ali z Golanske planote, si dobil blag odgovor, s katerim ni bilo povedano nič. Saj to ne bo težko in mi ne mislimo ostati, so odgovarjali, naj nas le Arabci priznajo.

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    8. 1. 2009  |  Mladina 1  |  Kolumna

    Če hočemo, potem bodimo država

    Tisto letalo! Kakorkoli se obrne, državljana to prekrasno, luksuzno, elegantno letalo preganja v mislih. Ali si ga kot država lahko privoščimo? Ali je demokratično, če se z njim prevažajo predstavniki naroda? Ali in koliko se bo to odrazilo na naših žepih? Predvsem pa, ali ne gre za lahkomiseln odnos do funkcioniranja države, ki je resna zadeva in ne sme vključevati tudi tako neresnih stroškov, kot je nekakšna...

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    18. 12. 2008  |  Mladina 51  |  Kolumna

    Nekaj malega drugačnosti

    Predsednik General Motorsa, ki prosi za zajetno pomoč, je, da bi na zaslišanju v senatu deloval čim skromneje, mimogrede protestiral proti trditvam, da porine v svoj žep štiristo milijonov na leto. Resnična številka je skromna, pravi, največ milijon štiristo tisoč. Drugačen naj bi bil torej, kot ga hudobni jeziki, to pa je skoraj vsa Amerika, predstavljajo svetu.

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    4. 12. 2008  |  Mladina 49  |  Kolumna

    Ali imamo vodjo sveta?

    Neverjetno, da moramo zaradi ustavnih določil iz drugih časov, ko se je potovalo z vozom ali na konju, čakati več kot dva meseca, preden bodo imeli v Beli hiši novega, svežega predsednika. Nekoč - v času tako imenovane velike krize - se je čakalo še dlje, do marca, a v tistem času se je kriza le še poglobila. Tudi Barack Obama, tako nekako, pove vnaprej, da bo takrat, konec januarja, še slabše kot zdaj.

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    20. 11. 2008  |  Mladina 47  |  Kolumna

    Ošabnost in razvajenost

    Ko se je razplamtela negotovost - in rahla razburjenost - zaradi svetovne finančne krize (najbolj so se počutili na lepem negotovi tisti najbogatejši), se je povsod razširil občutek, da zadeva ne bo prizanesla niti najljubšemu in najiskrenejšemu simbolu sodobnega življenja - avtomobilu. Tistemu izumu dvajsetega stoletja, ki je bil sprejet brez kritike, nemira in, kako bi rekli, brez »razredne« delitve človeštva.

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    6. 11. 2008  |  Mladina 45  |  Kolumna

    The Queen*

    Kdo se ne bi spomnil brunarice pokojnega predsednika Drnovška v nekem samotnem kotičku parka na Brdu? Zgroženi so bili posamezni vplivni mediji, še bolj osebe iz političnega ozadja, da si je predsednik, znan kot posebnež, izbral tisto idilo, ker si pač po mnenju ljudi iz omenjenega ozadja ni upal pred ljudstvo z željo, da bi imel rezidenco, resnično rezidenco.

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    23. 10. 2008  |  Mladina 43  |  Kolumna

    Zaupanje

    Beseda, ki jo najpogosteje slišimo v tej, imenujmo jo druga velika kriza, prva naj bi bila pred skoraj stoletjem, je seveda zaupanje. Ne gre le za skrivnostno izginjanje denarja v največjih bankah, zapomnimo si predvsem to, da banke ne zaupajo druga drugi, da se je morala pojaviti država, ki nekako zaupa tem bankam in jim zagotovi svežega denarja, ki ni prišel od bank.

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    9. 10. 2008  |  Mladina 41  |  Kolumna

    Skupaj ali vsak zase?

    Z Irci nismo po naključju imeli nepričakovanega opravka že nedavno, ko so navzlic ubogljivosti in splošnemu izogibanju nevšečnostim med člani Evropske unije zavrnili lizbonsko pogodbo - ta skoraj komični povzetek že zavrnjene ustave. Zdaj so spet stopili na oder. Sredi finančne krize, ki zajema vsaj zahodni del svetovnega dogajanja, morebiti pa tudi ves svet.

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    25. 9. 2008  |  Mladina 39  |  Kolumna

    Negotovost prepričanih

    Govorili smo, govorimo še zdaj, ko ni nevarnosti, o dolgotrajnih mukah človeštva, pokorjenega komunizmu, ki se je z velikim pokom dokončno zrušil pred tremi desetletji. Še imamo žive spomine nanj v dveh azijskih državah, v tretji, ki se razvija v svetovno silo, pa pokrivajo s komunizmom gospodarstvo, ki je že kapitalistično. Kako kratka je pravzaprav zgodovina komunizma! Če ne štejemo Babeufa, ki je že samo...

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    11. 9. 2008  |  Mladina 37  |  Kolumna

    Hladne vojne niso vroče

    Še nedavno, pred nekaj meseci, sem v moskovskem časopisu Izvestija prečital podrobno napoved »dni Majakovskega«, ki naj bi potekali v gruzinskem glavnem mestu. Resda je bil Majakovski rojen v Gruziji, a z njo potem ni imel umetniških stikov. Dneve je prirejala »Zveza društev gruzinsko-ruskega prijateljstva«, nič več, toda tudi nič manj. Pred tem so imeli dneve Gribojedova, ruskega pesnika in diplomata, ki je...

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    28. 8. 2008  |  Mladina 35  |  Kolumna

    Veliki so majhni

    Ali naj se držimo imena države Mjanmar ali pa naj jo imenujemo, kot smo zgodovinsko vajeni? Nemci novega imena niso sprejeli, zanje je to še vedno, kot so vajeni, samo Birma. Druge države so sprejele ime, ki so ga uvedli oblastni generali, če bi bilo samo to. Pred nekaj meseci je to diktaturo zajel vihar, ki je spodkopal obale in zalil cele pokrajine. Milijoni so ostali brez strehe in hrane, veliko jih je izginilo.

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    13. 8. 2008  |  Mladina 33  |  Kolumna

    Slasti in muke amnezije

    Bežen vtis dobimo, da sta se iz iskrene in velikokrat potrjene nacionalne amnezije hkrati prebudili dve državi, nad katerima smo v zvezi s tem že obupali. V Italiji je vojaško sodišče povedalo, da bo kljub veliki zamudi, za katero pa ni krivo, začelo sodno preiskavo o zločinih nad prebivalstvom dežel, ki jih je Mussolini zasedel med drugo svetovno vojno. Seveda, če so zločinci še živi.

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    31. 7. 2008  |  Mladina 31  |  Kolumna

    Odgovornost in pomembnost

    Od vseh narodov v Evropi, kolikor jih poznam, so se z nami, glede na besede, največ ukvarjali Srbi. Vse so vedeli ali bili prepričani, da o Slovencih vedo. Imeli so izdelana mnenja, dobra in slaba. V dobrih mnenjih so pretiravali. Če se nismo ravno tisti trenutek tako prepirali, da so se nam izogibali, so znali v svojih časopisih poudariti, da bi nas bilo dobro posnemati, ker »Slovenci že vedo, kako delati«.

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    17. 7. 2008  |  Mladina 29  |  Kolumna

    Državniki igrajo nogomet

    Kar smo o naravi in položaju svetovnega nogometa na tem mestu rekli že pred dvema letoma, ob svetovnem prvenstvu, se je v zgoščeni obliki potrdilo tudi na evropskem. Svet se je nekaj tednov resno posvetil tej igri, ki jo poznajo povsod, le Američani jo še potiskajo v ozadje, samo zato, ker imajo dve drugi, zanje pomembnejši nacionalni zabavi. Stvar je postala resna.

  • Medigre Evropske unije

    Irski referendum je s svojim izidom - ki je dvignil vihar zgražanja, očitkov in obtožb o zasaditvi noža v hrbet - preprečil, da bi se vprašali, ali se je to pravzaprav moralo zgoditi. Prvi trenutek je polovico udeležencev spravil ob sluh. Skoraj niso slišali, da je takoj tudi ugledni, čeprav kontroverzni češki predsednik menil, da gre za res dober izid in da je bilo kolektivne zagnanosti v Evropi dovolj.

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    19. 6. 2008  |  Mladina 25  |  Kolumna

    Še čakamo velikega politika?

    Prva misel, ki nas je obšla ob izidu maratonskega boja za demokratsko nominacijo na ameriških volitvah, je bila, če smo hoteli ali ne, ali je Barak Obama narejen iz snovi za velikega politika. Misel o tem, da svet ne more brez velikih ljudi - v tem primeru politikov -, nas preganja še toliko bolj, ker na velikega politika že precej časa nismo naleteli.

  • Enotni svetovni (ne)red

    Nekaj pojmov je, ki jih sprejemamo, ne da bi o njih razmišljali. Vsaj ne več. Dve od takšnih besed sta komunizem in kapitalizem. O prvem ne govorimo, ker smo ga skorajda enoglasno zavrgli, dasiravno je kar nekaj osebnosti, ki so ga srečno preživele. Denimo italijanski predsednik Napolitano, ki svojo sicer neurejeno, vendar izrazito kapitalistično deželo vodi, čeprav je bil dolga leta eden od voditeljev najmočnejše...

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    22. 5. 2008  |  Mladina 21  |  Kolumna

    Obiski in odmevi

    Neverjetno je, kako smo se veselili ob napaki kandidata za predsednika ZDA Busha, ko je pred našim gostom zamenjal Slovenijo s Slovaško. To je sploh napaka, ki nas prej veseli, kot žalosti - kakor otroka, ki ve nekaj pomembnega, čemur se odrasli smejejo. Nadaljnje seznanjanje ameriškega predsednika z nami je bilo abstraktno. Prišel je k nam, da bi pogledal v oči Vladimirju Putinu.

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    15. 5. 2008  |  Mladina 19  |  Kolumna

    Druga plat gneva

    Takoj po prvih izgredih zaradi nošenja bakle po evropskih mestih so se ljudje vprašali, ali se približujemo koncu olimpijade, ki se še ni začela, ali pa bodo Kitajci posegli v svojo zgodovino in našli zlato rešitev. Pravzaprav bi posegli v zgodovino svoje misli. Priklicali bi na pomoč Konfucija. Grobo rečeno bi se dalo Konfucijevo misel strniti v vprašanje, kako neprijetne tujce kaznovati tako, da se bo dalo...