#k# Prelistaj izdajo

Heni Erceg

19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Hrvaška  Za naročnike

Komentar / Rent-a-Tito

Je to mogoče? Da Hrvaška televizija, ta hemoroid nacionalistične oblasti, predvaja filmski spektakel Bitka na Neretvi, odo Titovim partizanom, ki so premagali močnejše fašiste? Film, ki ga po zrušenju Jugoslavije niso nikoli predvajali, se je Hrvatom prikazal kot eksplozivni prispevek k antifašizmu, ki že zdavnaj ne stanuje tu, in še s Titom na čelu ofenzive. Hm, da, to je ta, saj razumemo, klasična hrvaška malomeščanska civiliziranost, kajti film so pravzaprav priložnostno predvajali ob smrti režiserja Veljka Bulajića. Sicer bi ostal tam, kjer je bil vsa ta dolga leta, v bunkerju antifašističnih »smeti«. Potem pa se je na Titovo legendarno sporočilo iz filma – »Prozor mora pasti!« – te dni navezalo tisto: »Hiša cvetja mora pasti!« Začasni župan Beograda se je namreč odločil: če bo zmagal na volitvah, bo Broza takoj vrgel iz njegovega mavzoleja, ker da je bil Tito »velik zlikovec srbske zgodovine«, da je nedopustno, da počiva na elitnem Dedinju, kljub »vsemu zlu, ki ga je prizadejal srbskemu narodu, ko ga je ubijal v prvi svetovni vojni, potem pa več kot 35 let zatiral v kali na vsak mogoč način, nacionalno, politično, sociološko, kulturološko«.

dr. Bogomir Kovač

19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Ekonomija  Za naročnike

Komentar / Neprijetna resnica

Razmeroma neopazno je bila konec marca 2024 v okviru Mednarodnega združenja za geološke znanosti (IUGS) sprejeta odločitev, da antropocen ni posebno obdobje v geološki zgodovini Zemlje. Antropocen naj bi označeval obdobje usodnega delovanja človeka na planetu, na njegove podnebne, hidrološke, biosferske, celo geološke spremembe. Ekosistemska tveganja povzročajo industrijske revolucije in njihova trajna degradacija okolja. Človek in tržna družba postajata negativna »geološka« sila, ki ogroža obstoj živih vrst na planetu. Delovna skupina IUGS in Mednarodna komisija za stratigrafijo (ICS) sta po petnajstih letih presodila. Antropocen ni in ne more biti najmlajša geološka doba. Ostaja lahko zgolj kot popularna, tudi znanstveno podprta označba za družbeno neodgovorno ravnanje ljudi na Zemlji. Očitno civilizacijski razvoj ni naravna usoda planeta, temveč zgolj politično-ekonomska izbira. Toda kako doseči okoljski multilaterizem v unilateralni ureditvi sveta, sredi naraščajočih meddržavnih sporov in vojn? Živimo v svojevrstnem kapitalocenu, ekosocializem je bolj nova utopija kot realna alternativa. Antropocen je v tem precepu bolj ideološka podoba zahodnega kolonializma kot resna geološka doba. In v tem je njegov kavelj 22.

Janko Lorenci

19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Kolumna  Za naročnike

Komentar / Zakaj ne nje?

Levica je v Golobovi koaliciji po malem še vedno moteč dejavnik; nasprotuje Natu in novi nuklearki, je za manjše vojaške izdatke, protestira proti Boštjančičevim sumljivim spremembam upravljanja državnega premoženja. A v glavnem se prilagaja liberalizmu Gibanja Svoboda, s tem pa dominantni ureditvi tu in povsod. In to prilagajanje je eden izmed vzrokov njenih težav, takih, da ji na volitvah grozi padec iz parlamenta.

Bernard Nežmah

19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Pamflet  Za naročnike

Komentar / Napačna kolesa

Stranki SD je uspelo pritegniti pozornost. Pred volitvami za novega predsednika so trije protagonisti Jani Prednik, Milan Brglez in Tadej Beočanin polnili prostor osrednjih medijev. Eden za drugim so dajali intervjuje in predstavljali svoje vizije. Nacionalka jim je odmerila kar celotno oddajo Politično. Gledalci smo izvedeli vse, potem pa je skočil v Švico minister Matjaž Han, kjer ga je pričakal šef UEFE Aleksander Čeferin. Njuno fotko so časopisi postavili kot krono ministrskega obiska. Ne po naključju, perfektno izpeljana akcija je kulminirala v Hanovi napovedi, da bo čez nekaj dni tudi sam kandidiral za predsednika stranke. In na kongresu je zmagal. Bil je redek spektakel: edina stranka, v kateri so morali prešteti do deset glasov natančno, če so hoteli razglasiti novega liderja. Tekmovalna demokracija, ki je nismo zaznali v nobeni drugi politični stranki. Pot, ki jo pripelje na vrh med koalicijskimi zavezniki?

Vlado Miheljak

19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / Kontinuiteta stranke kontinuitete

Volilni kongres SD si bomo zapomnili po marsičem. Še najbolj po zares eksotični volilni scenografiji. Spominjala je na volitve v Kampučiji (Kambodži) leta 1976. Potem ko so Rdeči Kmeri aprila leta 1975 zmagovito vkorakali v Phnom Penh in izselili prebivalstvo (tako imenovane ljudi 17. aprila) iz velikih mest na podeželje, da bi ga prekvalificirali in idejno socializirali, so naslednje leto izvedli volitve v »skupščino ljudskih odposlancev«. Volilne pravice pa niso imeli razseljeni »ljudje 17. aprila« in samostojni kmetje, ampak le delavci. No, nekaterim, tako tudi »Bratu številka ena«, kot so poluradno naslavljali Pol Pota, ki se je med drugim štiri leta izobraževal v Parizu, je bilo treba status delavca neoskrunjenega rodu šele podeliti. Tako je zaradi revolucionarnih zaslug postal za nazaj delavec na plantaži kavčuka. Rdečim Kmerom je bilo jasno, da je sam akt volilne izbire predvsem ritual. Znani so posnetki, kako Kmeri skupinsko, ob pesmi, z zastavami in slogani revolucije, nosijo z oddaljenih volišč snope glasovnic v volilne centrale in ob tem pozornost bolj namenjajo videzu sprevoda kot varnosti volilnih lističev. Pač, vedeli so, da ni pomembno, kdo koga ali kaj voli, ampak kdo šteje in kako šteje glasove.

Grega Repovž

19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Uvodnik

Uvodnik / Han je sprememba?

Izvolitev Matjaža Hana, podjetnika po duši, kot zapiše Jure Trampuš v naslovni temi te Mladine, je morda večji premik na slovenski politični sceni, kot se zdi na prvi pogled. Še več: ni izključeno, da gre tudi za največji premik na levoliberalnem političnem prostoru.