• Andraž Teršek

    Andraž Teršek

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Komentar

    Zdaj je res treba zaščititi svobodo izražanja in tiska

    Leto 2016 se je končalo z oxfordsko določitvijo ključne besede, ki naj bi – kot nova beseda – zaznamovala zaznavo živečega časa: »poresničnost«, tudi postresničnost in »podejstvenost«, oziroma postfaktičnost. Šlo naj bi torej za obdobje, ko koncepta »resnice« in »dokazljivih dejstev« nista le zrelativizirana, ampak presežena, onkraj-prestopljena, čez-odložena, predvsem od upravljajoče gosposke v sferah javne oblasti, multinacionalne ekonomije in finančnih ustanov, pa brutalno zanikana in razvrednotena, izničena in moč-odvzeta. Zadnje predsedniške volitve v ZDA in zmaga Donalda Trumpa pa se označujejo kot »dogodek«, ki je celo novi mejnik krepitve in brezmejne skrajnosti pri izničenju pomena dejstev in resnice v javni sferi in pri delovanju političnega procesa.

  • V primežu zmernega Slovenca

    Leta 1964 je glasbenica Nina Simone na koncertu predstavila pesem Prekleti Misisipi, ki je kmalu postala himna borcev za državljanske pravice temnopoltih Američanov, predvajanje te skladbe pa je bilo v več zveznih državah dolgo prepovedano. V njej je protestirala proti domnevno dobronamernim nasvetom, naj temnopolti ne zahtevajo vseh pravic naenkrat, temveč naj se stvari lotijo postopno – kot da stoletje, ki je do tedaj minilo od odprave suženjstva, ni bilo dovolj dolgo. Za dobro mero je pribila: »Ni vam treba biti moj sosed, le enakopravnost mi priznajte.«