MLADINA Trgovina
  • Izak Košir

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Kultura  Za naročnike

    Zdravljica za vse narode

    Projekt Žive naj vsi narodi, ki ga izvaja KUD Subart, je uglasbil Dobrodelno Zdravljico ter za posodobljeno različico slovenske himne posnel tudi videospot, v katerem nastopajo ljudje različnih narodnosti. Med njimi je kar nekaj slovenskih in priseljenskih glasbenikov – denimo Murat in Jose, Ali R Taha in Irena Yebuah Tiran. Več

  • Vanja Pirc

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Kultura  Za naročnike

    Stripi proti petardam

    Še čisto malo in dočakali bomo tiste dni v letu, ko bo pokalo in ropotalo z vseh strani. Vse več je sicer pobud, da bi se odpovedali rabi petard, raket in ognjemetov ter s tem preprečili nevarnosti, ki jih pirotehnika prinaša, a nanje praviloma niti ne pomislimo, dokler ni prepozno. Nepazljiva raba lahko vodi do hudih poškodb, kot so raztrganine ali slepota. Pirotehnika slabša kakovost zraka, okolico pa onesnažuje tudi s hrupom, ki prizadene ljudi in živali. Več

  • Izak Košir

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Kultura

    Gledanost pred poslanstvom

    Zaradi premikanja kulturnih vsebin v vse poznejše termine se je pesnica Anja Golob odločila napisati javno pismo, saj meni, da nacionalna televizija ne sme slepo slediti diktatu kapitala in komercialnih televizij. Celo več – od nje zahteva, da kulturnim vsebinam zagotovi najbolj gledane termine. Več

  • Zoran Smiljanić

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Kultura  Za naročnike

    Veleizdaja slovenskega stripa

    Slovenski striparji smo dolga leta tavali po puščavi kot izgubljene ovčice, brez cilja, namena in smisla. Nismo vedeli, kdo smo, ne kaj hočemo, niti kam gremo. Ko pa smo pred desetimi leti dobili prvo Zgodovino slovenskega stripa s pripisom 1927–2007, se nam je prikazala Marija. Končno se je našel pastir, ki nas je vzel v varstvo, nas popisal, stehtal, razvrstil, določil pasmo in pokazal, kje je naše mesto. S to knjigo smo dobili svojo Biblijo, državo, državljanstvo, ustavo in vero. Več

  • Vlado Miheljak

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Kultura  Za naročnike

    S kom se (ne) pogovarja sociolog?

    Nemški pregovor pravi, da ni nič tako zastarelo kot včerajšnji časopis. Zato je vedno vprašanje, ali in kako je smiselno objavljati raziskovalne izsledke, analize in refleksije v dnevnem ali tedenskem tisku, ki se včeraj natisne, danes prebere, jutri odloži in kmalu pozabi. Kako, če sploh, naj vstopa družboslovec v medijski prostor. Slovenija ima razmeroma bogato izkušnjo z gostovanjem družboslovcev v javnih medijih, v katerih in skozi katere ne izražajo zgolj svoja mnenja, kritike in stališča, ampak na laični javnosti in bralcu razumljiv, a strokovno korekten način predstavljajo tudi raziskovalna dognanja. Kontinuiteta in razmeroma visoka kakovost treh osrednjih slovenskih dnevnih časopisov (in njihovih prilog) ter tednikov, kot je Mladina, nekoč tudi (Naši) Razgledi, sta vselej omogočali dialog med družboslovci in javnostjo, ki sta ga zaznamovali refleksija in upodobitev onkraj cenenega, morda tudi marketinško ali piarovsko navdahnjenega koketiranja s to isto javnostjo. Več

  • Bernard Nežmah

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Andrea Wulf: Iznajdba narave

    Naravoslovec in raziskovalec, ki je preplezal Ande tedaj, ko večina še vedela ni, da obstajajo, ki je s čolnom mesece preiskoval in kartiral porečje Orinoka, ki je proučeval možnosti izkopavanja rud v daljni Sibiriji, ki je na potovanja jemal zaboje instrumentov (mikroskop, teleskop, kompas, nihajna ura …), s katerimi je določal zemljepisno širino in celotna območja umeščal na svetovni zemljevid, ki je povezal rastlinske vrste na različnih koncih sveta v enoten red, ki je bil skorajda sinonim za pojem zemeljskega magnetizma, ki je nasprotoval suženjstvu, ki je ugotavljal, kako kolonializem monokulture, kot je indigo, siromaši zemljo in iz domačinov ustvarja reveže, ki je postavljal temelje ekologije in sobivanja z naravo. Po njem je poimenovanih 300 rastlin in 100 živali, na pogovor z njim so hiteli kralji, cesarice, ministri, tudi ameriški predsednik Jefferson, revolucionar Bolivar, pesnika Goethe in Puškin, ob njem je onemel veliki Darwin. Več

  • Matej Bogataj

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Magdalena Tulli: Italijanski salonarji

    Motnja, leta 2015 prevedeni roman poljske pisateljice Magdalene Tulli (1955), pripoveduje o naenkrat nastali in nejasni begunski situaciji, v mesto naplavljenih in odzivih domačih, ki so do prišlekov bolj ali manj naravnost nestrpni in bi se jih radi znebili. Organizirajo se v mestne straže in obrambne falange, kolaborirajo ... Zdaj, po prebrani zbirki kratkih zgodb Italijanski salonarji, krizo s prišleki vidimo tudi v luči preteklega preganjanja in pogromov, ne le presvetljeno s sodobnimi migracijami in odpori. V zbirki novel je Tullijeva, predstavnica druge generacije po holokavstu, konkretnejša, popisuje odraščanje v Ljudski republiki Poljski. Detektira pa tudi do vsega tujega in predvsem judovskega globoko ukoreninjeno sumničavo atmosfero, ki ji je izpostavljena odraščajnica. Več

  • Saša Eržen

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Kultura  Za naročnike

    Pazi, kaj si želiš

    Življenje v paru ima svoje izzive, zaradi katerih je to vedno priljubljena tema filmov in televizijskih serij. Domača spletna serija V dvoje, ki so jo ob nastanku odlikovale svežina, sodobnost in komičnost, je pred dvema letoma ponudila izviren vpogled v ljubezensko življenje generacije milenijcev, se pravi tistih, ki so rojeni v zadnjih dveh desetletjih prejšnjega tisočletja. Njeno nadaljevanje, ki smo ga dočakali te dni, je bilo zato težko pričakovano in v nobenem pogledu ni razočaralo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Ljubezen na prvo bolezen

    Kako komično! Kumail (Kumail Nanjiani), Američan pakistanskega rodu, stand-up komik in Uber-taksist, čigar starši delajo vse, da bi mu »aranžirali« Pakistanko, s katero bi se poročil, shodi z Emily (Zoe Kazan), študentko psihologije, a se razideta, ko Emily ugotovi, da jo Kumail vendarle malce preveč skriva pred svojimi starši in pakistansko tradicijo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Do zadnjega diha

    Če bi Teorijo vsega zapeljali skozi Downton Abbey, bi dobili film Do zadnjega diha, biografijo Robina Cavendisha (Andrew Garfield), britanskega trgovalca s čajem (»tea broker«), ljubitelja športnih avtomobilov, cricketa, slikovitih kenijskih ravnic, country clubov in drugega kolonialnega kiča, ki je sredi petdesetih let prejšnjega stoletja – pri osemindvajsetih – na lepem omagal in zbolel za otroško paralizo. Kar pomeni, da je od vratu navzdol ostal paraliziran. Paraplegike so imeli tedaj za trupla, tako da so jih odpisali in v nekem smislu žive pokopali. Od njih so pričakovali le, da v kakem kotu – daleč od oči – tiho, diskretno, ubogljivo in diskriminirano odmrejo. Več