MLADINA Trgovina
  • Izak Košir

    17. 10. 2017  |  Kultura

    Novi škotski humor

    Stand up komiki, tisti res dobri, so postali sodobni rock zvezdniki – uživajo medijsko slavo, hodijo na turneje, nastopajo pred polnimi dvoranami, dajejo avtograme in obravnavajo družbeno zanimive teme. Med takšne komike sodi tudi (komaj) 27-letni Daniel Sloss, ki velja za enega najbolj priljubljenih predstavnikov mlajše generacije standuperjev. Potem ko je osvojil rodni Otok, so najprej sledile ZDA in Avstralija, zadnjih nekaj let pa uspešno prodira tudi v druge evropske države in dokazuje, da je splet oziroma zlasti YouTube, kjer njegovi posnetki dosegajo tudi po milijon in več ogledov, močno orodje, ki lahko ljudi izpred telefonov in računalnikov spravi tudi v dvorane. Več

  • Damjana Kolar

    17. 10. 2017  |  Kultura

    Plečnikove urbane intervencije

    V letu 2017, ko obeležujemo 60. letnico smrti in 145-letnico rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, so v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane (Plečnikovi hiši), v sodelovanju z različnimi partnerji pripravili vrsto projektov, razstav in dogodkov. V petek 20. oktobra ob 18.00 bo v Plečnikovi hiši potekala okrogla miza z naslovom Plečnik, mesto in jaz, na kateri bodo priznani domači in tuji strokovnjaki predstavili svoje poglede na Plečnikove ideje. Pred tem pa se lahko udeležite 45-minutnega sprehoda skozi Plečnikovo Ljubljano z zborom pred Križankami ob 17. uri. Več

  • Damjana Kolar

    16. 10. 2017  |  Kultura

    Psihološka vojna za stanovanje

    V Kinodvoru bo od 18. oktobra dalje na ogled film Aquarius, v katerem brazilski režiser Kleber Mendonça Filho prikazuje psihološko vojno za stanovanje med nepremičninskim podjetjem in osamelo vdovo. V glavni vlogi nastopa brazilska diva Sônia Braga, film pa sta reviji Cahiers du Cinéma in Sight & Sound uvrstili na seznam najboljših filmov leta 2016. Več

  • Damjana Kolar

    13. 10. 2017  |  Kultura

    Združena glasbena tradicija Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije

    V Cankarjevem domu bo 17. oktobra ob 20.00 nastopila Amira Medunjanin, odlična vokalistka in interpretka čutnih ljubezenskih pesmi sevdalink. Na svojem drugem koncertu v Ljubljani bo predstavila skladbe z albuma Damar, ki je izšel konec lanskega leta. Amira v svoji glasbi združuje glasbeno tradicijo Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije in s svojo interpretacijo tradicionalne glasbe z različnih delov sveta navdušuje občinstvo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 10. 2017  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Borg/McEnroe

    Če bi manično depresijo udarila bipolarna motnja, bi bila videti kot finale Wimbledona, na katerem sta se leta 1980 pomerila Björn Borg in John McEnroe, ki ju v filmu Borg/McEnroe, rekreakciji tega »trilerja«, igrata Sverrir Gudnason in Shia LaBeouf. Borg je led, McEnroe je ogenj. Borg je stoik, McEnroe je klovn. Bog je menih, McEnroe je hedonist. Borg je perfekcionist, McEnroe je divjak. Borg je redkih besed, McEnroe je vulgaren. Borg je depresivec, McEnroe je manijak. Film dlje od tega wikipedičnega yina & yanga ne gre, kar pomeni, da sta velika tekmeca videti le kot teniški verziji Nikija Laude in Jamesa Hunta iz Howardove Dirke življenja. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 10. 2017  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Usnjeni obraz

    Leatherface – frik z motorko, ponos teksaške kanibalske družine iz Hooperjevega Teksaškega pokola z motorko, ki je doživel številne rimejke, reboote, »nove začetke« in nadaljevanja – dobi zgodbo o izvoru (kot Michael Myers ali Hannibal Lecter), toda trik tegale grotesknega remiksa splatterja, torture porna in slasherja, postavljenega v leto 1955, je prav v tem, da ne vemo, kateri izmed dementnih najstnikov, ki bušnejo iz umobolnice, si bo na koncu nataknil usnjeni obraz. To vnese več napetosti kot motorka, o ekonomskem izvoru zla, na katerega je namigoval originalni Teksaški pokol z motorko (ko teksaška družina izgubi delo, se kanibalizira!), pa tu ni ne duha ne sluha, če smo že ravno pri zgodbi o izvoru. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 10. 2017  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Snežak

    Ko so švedsko novinarko Kim Wall iz danskega morja potegnili razsekano in obglavljeno, je postalo jasno, da skandinavske kriminalke, posnete po romanih Stiega Larssona (»Milenij«) in Jussija Adler-Olsena (»Oddelek Q«), ne padajo z neba. Tudi Snežak, briljantno posnet po romanu Joja Nesbøja, nas odpelje med skandinavske moške, ki sovražijo ženske. Serijski morilec, ki se pojavi na Norveškem, ubija tedaj, ko sneži, za sabo pa vedno pusti snežaka, obrnjenega proti kraju zločina, toda ubija – okej, kaznuje – izključno ženske, ki so moškim, s katerimi so poročene, rekle, da so otroci, ki so jih rodile, njihovi, v resnici pa niso. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 10. 2017  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Družinica

    Za tiste, ki so slišali frazo, da nekateri »otroci hodijo lačni v šolo«, a niso vedeli, kaj to točno pomeni, bo Družinica kot Sokrat – pomagala jim bo do spoznanja. Marko (Primož Vrhovec), gimnazijski profesor filozofije, o katarzi predava tako strastno, kot da govori o fuku, zato neka njegova dijakinja ne vzdrži več – po koncu ure mu plane v objem. Ker jo zavrne, ga obtoži spolnega nadlegovanja. Ker ji verjamejo, izgubi službo. Takoj zatem službo izgubi še njegova žena (Irena Kovačević), ki dela v nekem razvojnem oddelku. Dodajte še nekaj birokratskih šikan – in že njuna otroka hodita lačna v šolo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 10. 2017  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Futura: na odprtem

    »Spodobni komunisti in spodobni kapitalisti morajo živeti v slogi – tako kot idioti,« slišimo v filmu Futura: na odprtem, ki ga je Rudi Uran posnel v lastnem finančnem aranžmaju in ki se dogaja v slovenski norišnici, v kateri je eksperiment z demokracijo, svobodo in prihodnostjo spodletel. Država blaginje ne obstaja več, nič ni več zastonj, samomor velja za samouresničitev, svoboda je le še izraz za beg pred svobodo. »Vsaka renesansa ne prinese razsvetljenja,« pravi iPadre (Marko Vezovišek), karizmatični skin, ki parafrazira zdaj Klitona Bozga (»ta dan je bil naša noč«), zdaj Boba Dylana (»so easy to look at, so hard to define«), eneskajevski Bog, ki z life-is-life vokalom ustvarja novo državo, novo norišnico. Jasno, norci, ki imajo filmska imena (Mariachi, Ljudmila Napalm, Ringo, Dirty Harry Hare Krishna ipd.), so – tako kot ljudstvo ob nastanku vsake nove države – prepričani, da pripada njim. V resnici jim vedno pripada le vojna. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 10. 2017  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Iztrebljevalec 2049

    Iztrebljevalec 2049 je nadaljevanje Scottovega Iztrebljevalca (1982), ki so ga feni – kultisti, fetišisti, kompletisti – v svojih glavah snemali 35 let, zato je videti kot ultimativna fanfiction. Denis Villeneuve kanalizira Ridleyja Scotta, Hans Zimmer Vangelisov sintesajzer, Roger Deakins fotografijo Jordana Cronenwetha, Dennis Gassner scenografijo Lawrenca G. Paulla ipd., toda vsi to počnejo z vnemo, strastjo in preciznostjo replikanta, ki skuša dokazati, da je človek. Nič ni bolj distopičnega od nostalgije. Los Angeles se je spremenil (še bolj je smogast, mračen in zadušljiv, revščina bije v oči, otroci garajo v znojilnicah, androidne ugodnice zamenjajo hologramske ugodnice, Gaff se je postaral, Rachael nima več zelenih oči), spremenila se je seksualna politika (LAPD vodi ženska, oseba, ki izdeluje najboljše lažne spomine, je ženska itd.), spremenili pa so se tudi replikanti – postali so ubogljivi. Korporacija Tyrell, ki jo je kupil mesijanski vizionar Wallace (Jared Leto), namreč proizvaja le še ubogljive replikante, ki se nikoli ne uprejo, sužnje, ki so motor vseh civilizacijskih skokov. Več