MLADINA Trgovina
  • Izak Košir

    12. 12. 2017  |  Kultura

    Žive naj VSI narodi

    Projekt Žive naj vsi narodi izvaja KUD Subart, vsi udeleženci pri Dobrodelni Zdravljici pa so sodelovali prostovoljno in brezplačno. Gre za predelavo slovenske himne, ki jo je napisal France Prešeren, tokrat pa je dobila sodobno glasbeno podlago in tudi videospot, v katerem nastopa mešanica slovenskih in priseljenskih glasbenikov ter nekaj znanih obrazov. Posnetek je namenjen spodbujanju pozitivno naravnanega javnega dialoga o integraciji beguncev v slovensko družbo.  Več

  • Anja Golob, pesnica

    11. 12. 2017  |  Kultura

    Kulturnim vsebinam na TV Slovenija je nujno takoj zagotoviti najbolj gledane termine

    V opisu del in nalog aktivnih ter odgovornih državljank in državljanov je tudi pošiljanje pošte inštancam in inštitucijam, kadar se z njihovimi potezami ne strinjamo. To, res je, vzame kanček časa, in v konkretnem primeru tudi dve kuverti in znamki ... s printom in A4 listi vred znese skupni strošek cca. 1,5 evra. Ampak, če je ta kanček časa in vložek denarja posamezniku oziroma pozameznici prevelika investicija, potem pač zmagajo tisti, ki trdijo, da nima smisla niti poskusiti, stvari pa ostanejo, kakor so - brez vsakršne možnosti za karkoli. Kar se mi zdi nekako bolj brezveze od vsaj odprte možnosti. Več

  • Damjana Kolar

    11. 12. 2017  |  Kultura

    Otroka, ki ju povezuje ista usoda

    V Kinodvoru Ljubljana bo od 11. decembra dalje na ogled misteriozna drama Kabinet čudes v režiji Todda Haynesa, ki je nastal po literarni predlogi istoimenske knjižne uspešnice Briana Selznicka. Film prepleta zgodbi deklice in dečka, ki ju pot v različnih zgodovinskih obdobjih zanese na iste kraje, kljub časovni oddaljenosti pa si postavljata enaka vprašanja in se spopadata z enakimi strahovi. Več

  • Uredništvo

    10. 12. 2017  |  Kultura

    Umrl je igralec Jernej Šugman

    Danes je v Ljubljani umrl gledališki, filmski in televizijski igralec Jernej Šugman, rojen 23. decembra leta 1968. Poleg številnih nepozabnih gledaliških likih, ki jih je upodobil (me zadnjimi Kralj Ubu in Hlapci), je bil Šugman tudi televizijska in filmska ikona, prepoznavnosti širšega občinstva je tako dosegel z vlogo Vesa v Teatru Paradižnik ter ga kasneje obudil v TV seriji Naša mala klinika. Na velikem platnu se je gledalkam in gledalcem najbolj vtisnil v spomin z vlogami v filmih kot so Kratki stiki, Zvenenje v glavi in Nočno življenjeVeč

  • Marjan Horvat

    8. 12. 2017  |  Mladina 49  |  Kultura  Za naročnike

    Politika in muzeji

    Avgusta letos, le nekaj mesecev za tem, ko je Hiša evropske zgodovine odprla vrata v prenovljeni stavbi Eastman, so si stalno razstavo v tem »hišnem« muzeju evropskega parlamenta ogledali zgodovinarji in muzealci Platforme evropskega spomina in zavesti. V tej platformi se od leta 2011 povezujejo inštituti iz (v glavnem) vzhodnoevropskih držav, ki si prizadevajo za »enačenje« obeh oblik totalitarizma 20. stoletja, torej fašizma in komunizma. Slovenski član Platforme je Študijski center za narodno spravo, ki ga vodi Andreja Valič Zver. Več

  • Vanja Pirc

    8. 12. 2017  |  Mladina 49  |  Kultura  Za naročnike

    Nesamoumevna nagrada

    Na Slovenskem knjižnem sejmu tradicionalno podelijo nagrade za različne prispevke na področju literature in založništva, vsako leto pa tudi nagrade za najbolje oblikovane knjige. Letošnja absolutna zmagovalka na tem področju je knjiga Drobtine iz mišje doline, v kateri je pesmi Anje Štefan in ilustracije Alenke Sottler v celoto povezala oblikovalka Sanja Janša. Med najbolje oblikovane pa se je uvrstila tudi knjiga Samoumevni svet, prvenec Mladininega kolumnista Mihe Blažiča - N’toka, ki ga je oblikoval Matic Tršar. Več

  • Marjan Horvat

    8. 12. 2017  |  Mladina 49  |  Kultura  Za naročnike

    Skozi poglede otrok

    Roman Kralj Matjažek I. je kmalu po izidu leta 1922 (v slovenščini je v prevodu Franceta Vodnika izšel leta 1958) postal ena največjih poljskih literarnih uspešnic za otroke. V njem je Janusz Korczak (1878–1942), znani poljski pediater, pedagog, zagovornik pravic otrok in dolgoletni vodja varšavske sirotišnice za judovske otroke, odraščajočim na poljuden način predstavil zapletene teme, kot so vojna, mednarodna politika, ekonomija in revolucija. Hkrati je skušal z zgodbo o enajstletnem princu, ki po očetovi smrti zasede prestol in želi zasnovati pravičnejšo družbo, pokazati, da je otroška presoja razmerij med pravičnostjo in krivicami v svetu v svoji brezkompromisnosti včasih točnejša, kot je misel odraslih. Več

  • Bernard Nežmah

    8. 12. 2017  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Alexander Rabinowitch: Boljševiki prihajajo na oblast: revolucija leta 1917 v Petrogradu

    Sin ruskega emigranta, v katerega dom v ZDA je zahajal tudi sam Kerenski (ruski premier, ki ga je odnesla oktobrska revolucija), je bil profesor zgodovine in je konec sedemdesetih let objavil knjigo, v kateri je seciral načrt in izvedbo epohalnega preobrata. Bravši arhive in boljševistične časnike je poudaril disperznost boljševistične stranke, ki nikakor ni bila monolit. Še manj orodje v Leninovih rokah. Njegovih člankov boljševistični tisk kdaj sploh ni objavil, vrh partije pa je denimo ignoriral njegov pisni odstop. Kdor je verjel, da je bila revolucija spontani vzgib ljudstva, je v zmoti, saj se je v prvi vrsti dogodila v vojaških enotah okoli Petrograda, ki so jih sistematično zasedli in prevzeli boljševiki in potem formalno izpeljali vojaški puč, ki je bil kajpak nadgrajen in integriran v Leninovi teoriji revolucije. Več

  • Matej Bogataj

    8. 12. 2017  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Joanna Bator: Peščena gora

    Peščena gora je ime blokovskega naselja, ki zraste po drugi vojni ob rudarskem mestu v Poljski dodeljeni regiji, ki so jo Nemci zapustili, čeprav ne vsi in ne vsi brez pritiskov. V tem čebelnjaku spremljamo več generacij, vse do najmlajše, za katero ukoreninjenost in pripadnost nista več daljni in nedosegljivi cilj in obet, temveč postopno vse bolj mora, iz katere se hoče umakniti, čim dlje in čim prej. Več

  • Katja Perat

    8. 12. 2017  |  Mladina 49  |  Kultura  Za naročnike

    Dovoljenje za pripoved

    Ko se človek zazre v orjaške modre oči igralke Sarah Gadon, ki brez pretiranega truda zapolnijo osrednji prostor še tako velikega televizijskega zaslona, in prisluhne zvoku njenega glasu, našemljenega v irski naglas, se znajde v skušnjavi, da bi rekel – aha, posneli so še eno serijo po romanu kanadske pisateljice Margaret Atwood in niti potrudili se niso, da bi se v čemerkoli razlikovala od letošnje velike televizijske uspešnice Deklina zgodba, kjer v glavni vlogi blesti prav tako modrooka Elisabeth Moss. Več