MLADINA Trgovina
  • Damjana Kolar

    10. 10. 2017  |  Kultura

    Tinta namesto Stripolisfesta

    Na različnih prizoriščih v Ljubljani bo od 10. do 14. oktobra potekal festival stripa Tinta, naslednik Stripolisfesta, ki se je odvijal v Ljubljani med leti 2013 in 2016. Festival je nastal iz rednih mesečnih stripovskih večerov v Kinu Šiška, v štirih letih pa iz enodnevnega dogodka zrasel v večdnevni stripovski festival z razstavami, delavnicami, pogovori z domačimi in tujimi stripavtorji ter strokovnjaki, stripovskim sejmom, dražbo stripovskih originalov, branji stripov v živo, filmskimi projekcijami in drugim stripovsko obarvanim dogajanjem. Za letošnjo festivalsko podobo, škrata Tinto je poskrbel Tomaž Lavrič, nagrajenec Prešernovega sklada, med gosti pa bodo angleška striparka in aktivistka Kate Evans, francoski stripar Boulet in legenda srbske podtalne stripovske scene Aleksander Zograf. Več

  • Damjana Kolar

    9. 10. 2017  |  Kultura

    Dnevi nemškega filma v Ljubljani

    Od 12. do 27. oktobra bo v Ljubljani potekal festival Dnevi nemškega filma, ki ga že tretje leto zapored organizira Goethe-Institut Ljubljana v sodelovanju s Slovensko kinoteko. V Slovenski kinoteki bo predstavljen izbor novejših filmskih del režiserjev Mattija Geschonnecka, Margarete Kreuzer, Christiana Schwochowa in Thomasa Arslana, v prostorih Goethe-Instituta pa se bodo poklonili vzhodnonemškemu filmarju Franku Beyerju. Več

  • Marjan Horvat

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Kultura  Za naročnike

    Obešalniki in vrela voda

    Od petka je v Galeriji Kresija, v samem središču Ljubljane, na pol poti med ljubljanskim magistratom in frančiškanskim samostanom, na ogled pretresljiva in tesnobna razstava o zgodovini in današnjosti izvajanja nelegalnih prekinitev nosečnosti. Razstavljene so fotografije, ki pričajo o zgodovini kontracepcije, in fotografije pripomočkov, s katerimi so morale ženske same končati nosečnost, ker so se znašle v brezizhodni stiski in jim je bila uradna, zdravniška pomoč prepovedana ali kako drugače, denimo finančno nedosegljiva. Med drugim so uporabljale obešalnike, klešče, zelišča, mila, brizgalke in kadi z vrelo vodo, saj so stoletja mislili, da vrela voda lahko konča nosečnost. S portreti in zapisi so na razstavi predstavljene tudi intimne pripovedi žensk, ki so se zaradi prepovedi splava v svojih državah zatekle k nelegalnim oblikam splava. Več

  • Jure Trampuš

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Kultura  Za naročnike

    »Tu res lepo se živi«

    Si predstavljate, da bi vaši deželi zavladali leopardi? In to ne katerikoli leopardi, pač pa tisti, ki ščipajo, grizejo, rohnijo, trgajo in se nasploh zelo grdo obnašajo do vseh drugih, do slonov, nojev, gazel, žiraf, nilskih konjev, kakadujev, zeber, vseh živali, ki živijo naokoli. Življenje v taki deželi postane nevzdržno. In nikoli se ne ve, za katerim grmom se skrivajo zlobni leopardi, kdaj bodo koga napadli, kdaj bodo koga raztrgali. Kaj potem preostane drugim? Postavijo se v vrsto in mirno odidejo. Stran od dežele podivjanih leopardov, naprej proti deželi neznanega imena, tja, kjer se lepše živi. Več

  • Bernard Nežmah

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Eric Hazan: Zapiski o okupaciji

    Desetletje staro čtivo o vsakdanjem življenju Palestincev pod izraelsko okupacijo se zdi zastarelo. Življenje se je pač vmes v marsičem spremenilo. Seveda, toda Hazan je ustvaril redko antropološko sliko dejanskosti. V njej sistematično daje besedo stotini sogovornikov, ki izpovedujejo svoje zgodbe, obenem pa je izdelal kartografsko sliko dežele, ki podira ustaljene predstave. Izrael je postavil zid med matično deželo in anektiranimi palestinskimi teritoriji. To je znano in svetovno kritizirano. Toda tudi znotraj in okoli posameznih mest je zgradil serijo zidov, s čimer je postavil na glavo življenje domačinov. Več

  • Matej Bogataj

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Evald Flisar: Dekleta, ki se jih spomnim

    Že v kakšnem prejšnjem besedilu Evalda Flisarja je bila na preizkušnji možnost avtentičnosti bivanja. V tragikomediji Kaj pa Leonardo, recimo, naslovni junak z okvarjenimi možgani v hipu, ko se osvobodi kompulzivnih vlog, s katerimi se odziva na nemogoče stanje sveta, spet zdrsne v repetitivnost in mehaničnost. Podobnikov najdemo cel kup tudi v Flisarjevih romanih, ljudi z lažnimi identitetami, ponarejenimi spomini, preskakujočo identiteto ali nezmožnostjo, da bi se zanesli na svoje spomine ali jih izrazili. Zdi se, da je maska, persona, tisto temeljno, kar omogoča razvoj in preobrazbo njegovih oseb v dramatiki, romani pa ponujajo premislek o možnosti avtentičnosti na podlagi mitskega potovanja, tako da so vsi Flisarjevi romani odisejade. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Kitajski Rambo

    David Meade, ameriški krščanski apokaliptik, konspirolog in numerolog, samozvani »specialist za preučevanje in raziskovanje«, je sodni dan najprej napovedal za 23. september, ko pa se tisti dan ni zgodilo nič, je konec sveta hitro prestavil na 21. oktober, ko naj bi v Zemljo treščil Nibiru, »deseti planet«, »skrivnostni planet z roba našega osončja« (alias planet X, za katerega NASA pravi, da ne obstaja), dopolnili pa naj bi ga še asteroid Wormwood, siloviti hurikani, srhljivi izbruhi vulkanov, strašni cunamiji, globalni električni mrk, brutalno nasilje, divji izgredi, masivni kaos in jedrske vojne – Amerika in Britanija proti Rusiji, Kitajski, Iranu in Severni Koreji. V »sedmih letih katastrofalnih dogodkov« – v sedmih letih strašnega trpljenja, alias »tribulacije« – naj bi izginila milijarda ljudi. Ljudje bodo od groze omedlevali, trobente, ki jih bodo zaslišali, pa bodo oznanjale: začelo se je! »V tem trenutku se bo začela akcija. Počakajte in glejte – mislim, da ne boste razočarani.« Teroristični napadi – tudi nedavni lasvegaški – ob tem kar zbledijo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Lego Ninjago Film

    Lego Ninjago Film – tretji del legolandske animacije (druge letos!) – je zgodba o fantu, ki strašno trpi, ker mu oče posveča premalo pozornosti. Očetu je ime Garmadon, njegovo ime pa zveni tako srhljivo, da je že kar brend. Nič čudnega: namesto da bi quality time preživljal s sinom, terorizira mesto ( ja, Lego). Redno. Non-stop. Razlog več, da se mali pridruži tajni organizaciji Ninjago, združbi nindž, ki rušijo Garmadona. Garmadon spominja na Trumpa (mali pa na Trumpovega malega, če hočete), a tega ne boste niti opazili, ker je film tako hiter, tako kinetičen in tako hiperaktiven, kot da ne bi hotel, da bi karkoli v njem delovalo kot stališče ali kaj preveč osebnega. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Mame na večerji

    Mame na večerji učijo, da so ženske kot moški – ko se zvečer skupaj odpravijo ven, se jim odpoka. Krokajo, pijejo, kramljajo o seksu, prižigajo džojnte, flirtajo z natakarji, se trapasto režijo, prdijo, rigajo in ja, v karaoke se takoj vživijo. To namreč počnejo Emily (Katie Aselton), Kate (Toni Collette), Melanie (Bridget Everett) in Jamie (Molly Shannon), precej stereotipne mame, okej, »supermame« (ena je predebela, druga ima preveč otrok, tretja, ločena, je eno z instagramom itd.), ko svoje otroke in njihove babysitterje (svoje može) pustijo doma in krenejo v divjo noč. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Najsrečnejši dan Ollija Mäkija

    Olli Mäki (Jarkko Lahti) je finski Rocky, kar seveda pomeni, da je po malem vendarle videti tako, kot da je padel iz kakega Kaurismäkijevega filma. Črno-belega, se razume. Rocky ne bi bil nikoli tako stoičen, pa četudi je prišel iz proletarskega okolja – kot vsi filmski boksarji. In kot Olli, ki pa je po malem videti tudi tako, kot da je padel iz Scorsesejevega Podivjanega bika. Črno-belega, se razume. Olli, »pek iz Kokkole«, ki je postal evropski amaterski prvak v lahki kategoriji (sicer resnična oseba, tako kot Jake LaMotta, ki je umrl te dni), dobi namreč leta 1962, ko šele ravno dobro prestopi med profesionalce (deset borb, osem zmag), veliko, prelomno, tako rekoč ameriško priložnost: boj za naslov svetovnega prvaka z ameriškim asom Daveyjem Moorom (64 zmag!), toda ne v lahki kategoriji, temveč v peresno lahki. Kar pomeni, da mora shujšati – pod budnim očesom Elisa (Eero M ilonoff ), svojega trenerja in menedžerja, ki ga skuša čim bolje promovirati in ovekovečiti. Celo filmsko ekipo si omisli. Več