-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Kultura | Plošča
Tom Jenkinson je polbog zvedave elektronike. A mučitelja bas kitare in uničevalca bobnarskih zank ta nehvaležni status ni prisilil v prilagajanje, preračunljivost ali pretencioznost. Dostrotime je tako še en hudo intenziven niz udarcev, ki preskakuje med zvočnim bombardiranjem težkih in nasesekljano raztrosenih neukrotljivih ritmov, zabavnimi melodijami 8-bitnih računalniških igric, referencami na zlata leta temačnega drum ’n’ bassa, frenetičnim divjanjem basovskih linij in ... ... in nežnimi vrinki akustične kitare. Prosim?! Evforično bezljanje in premetavanje ima v prvem, osrednjem in zadnjem posnetku kontrapunkt v svojem popolnem nasprotju, miru in zmernosti. Smiselna shizofrenija.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Kultura | Plošča
Četrta plata philadelphijskih hipster punkerjev po svoje spominja na uspešni prvenec The Record (2023) indie supergrupe Boygenius, predvsem v tem, kako altrock, grunge, hardcore, punk rock, power pop in druge kitarske trope devetdesetih let pregnete v neki sodoben, zbalansiran, algoritmom in velikim festivalskim odrom prikladen rockerski format. Bend nagovarja vse, ki so te muzike kot mulci častili s poslušanjem izdaj bendov à la Hole, The Distillers in Garbage, pa tudi mlajše, ki se indentificirajo z etosom in modo predinternetne indie scene. Obrtniško neoporečna izdaja, ki obeta visoka mesta na seznamih kitarskih albumov leta, ob kateri pa lahko slutimo tudi neko »tržno preračunljivost«, ki se napaja iz nostalgije po devetdesetih letih.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Kultura | Plošča
Moor Mother: The Great Bailout
Veličastnost imperija je bila zgrajena na hrbtih sužnjev. Ameriška mojstrica spoken worda Moor Mother se po presenetljivo mehki plošči Jazz Codes z devetim albumom vrača v svet temačnosti in nelagodja. The Great Bailout je zgodovinski komentar britanske trgovine s sužnji, kolonializma in imperializma in je zvočno drzna in nelinearna kronika, ki se opira na specifične dogodke formativnih let kotišča kapitalizma. Moor Mother pred brnečimi, brenčečimi in dromljajočimi kulisami elektronske baze, jazzovskih dodatkov in noizerskih vložkov mapira zapuščino sistematiziranega nasilja. Besede niza meditativno, ravninsko, repetitivno in z dramatično količino odmeva. Trpljenje enih je dobičkonosno za druge.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Kultura | Plošča
Mark Jacob Cavazza je eden naših najbolj priljubljenih raperskih glasov mlajše generacije, o čemer priča že to, da je vstopnice za koncertno predstavitev nove plošče PSIHA razprodal precej pred njenim izidom. Štiriindvajsetletni raper svoje delo od nekdaj jemlje zelo resno. Samooklicani »mladi Prešern« je v intervjuju za Val 202 na primer povedal, da se z umetnostjo bori za našo pravico in svobodo, o že četrtem albumu pa zapisal, da gre za »nagovor vsem, ki se v družbi odmikamo od samega bistva, saj podlegamo sistemskim ureditvam«, in nadalje predlagal, naj nas »povezave zvoka, izraza in besede povežejo, vrnejo v stik s sabo ter popeljejo v naš svet. Svet, ki je od vseh.«
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Kultura | Knjiga
Gabriel García Márquez: Avgusta se vidiva
Zadnje delo, ki ga je izdal za življenja, so Žalostne kurbe mojega življenja (2004), v katerih si pohotni 90-letnik zaželi devico, a najde ljubezen svojega življenja. Od tod naprej ni nadaljevanja. Pač, sinova sta za neobjavljeni rokopis, ki ga je Gabi zavračal, češ da mu peša spomin in ga ni vreden, po desetletju presodila, da je imel prav, saj po njunem mnenju ni bil več toliko pri sebi, da bi presodil, da je tudi to pisanje izvrstno, in sta ga letos izdala.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Kultura | Knjiga
Vse bolj priznani in nagrajevani nemški pripovednik Lutz Seiler (1963) je že v prejšnjem prevedenem romanu, Kruzo, uporabil isto scenografijo in situacijo; na vzhodnonemškem otoku v počitniški koloniji med pomivalci posode in tistimi, ki sanjajo o pobegu čez, mimo patruljnih čolnov in vojaških utrdb, nastaja utopična skupnost, ki premišlja o razmerah po prevratu, po padcu Zidu.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Kultura | Film
Optimistični, veseli, poskočni panda Po, po novem Duhovni vodja Doline miru, fu štafeto preda novi generaciji, lisici nindža tatici, svet ogrozi kameleonska fatalka, dedinja Tai Lunga in generala Šena, Predrznih pet pa izgine. Ker se filmske serije nikoli ne končajo, je tudi nekdanja trilogija o Kung fu pandi dobila četrti del, ki se trudi, da bi bil boljši od tretjega. Kot bi si ustvarjalci rekli: hej, Svet igrač 4 je dobil oskarja!
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Kultura | Film
Alejandro Monteverde je leta 2018 posnel Zvok svobode, krščanski triler o svetniškem rešitelju ugrabljenih otrok Timu Ballardu, za katerega pa se je lani, ko je film končno prišel v dvorane (postal velik hit in povsem obnorel Trumpove privržence), izkazalo, da je na reševalnih »misijah« zagrešil številne spolne napade, tako da ga je organizacija Operation Underground Railroad, ki jo Zvok svobode slavi, ekskomunicirala. Svetnik vendarle ni bil svetnik. Monteverde zdaj za vsak primer raje ponuja film o pravi svetnici, italijanski nuni, materi Cabrini (Cristiana Dell’Anna), ki je hotela ustanoviti misijon na Kitajskem, a jo je papež Leon XIII. (Giancarlo Giannini) ob koncu 19. stoletja v družbi šestih nun poslal v Ameriko (»Sestre, od zdaj govorimo angleško«), kjer je v newyorškem slumu Five Points – prizorišču humanitarne katastrofe – ustanovila svoj »imperij upanja« (sirotišnice, bolnišnice, šole ipd.) ter reševala revne, uboge, bolne, diskriminirane, zapostavljene, ponižane in razžaljene, predvsem kakopak prezirane italijanske priseljence.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Kultura | Film
Dom je tam, kjer straši. Jessica (DeWanda Wise), avtorica in ilustratorka otroških knjig, se s svojim novim možem (Tom Payne), sicer rockerjem, in njegovima hčerkama iz prejšnjega zakona, najstniško Taylor (Taegen Burns) in še malo Alice (Pyper Braun), preseli v svojo rojstno hišo, kjer se zgodi Nočno kopanje, le da nočno kopanje zamenja stara igrača, plišasti medvedek Chauncey, ki ga Alice najde v kleti in ki naglo postane njen namišljeni prijatelj. Toda ko rocker izgine na turnejo, ko se pojavi ekspertka za namišljene prijatelje, ko začne namišljeno prijateljstvo kazati svoje patološko srce in ko se odpre portal v multivesolje namišljenih prijateljstev, je le še vprašanje, kdaj bo začel smrtno resni, posesivni Chauncey – paranormalni mojster gaslightinga – kanalizirati neodrešljivo sadističnega Chuckyja in porcelansko demonično Annabelle. Jessica, ki jo v sanjah itak terorizirajo pajki, je tu pričakovala »srečo«, a sreča je le breme, ki od ljudi terja preveč, obenem pa prebuja otroške travme – v tej hiši je bila srečna kot otrok (tu je preživela prvih pet let svojega življenja), toda srečna je bila prav zato, ker se ničesar ne spominja.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Kultura | Film
Ko zagledate ameriške specialce, Kinneyja (Liam Hemsworth), Sugarja (Milo Ventimiglia), Abela (Luke Hemsworth) in Bishopa (Ricky Whittle), ki se prebijajo skozi azijsko džunglo, en passant pa pobijajo teroriste ( ja, logično, džihadiste), si rečete: aha, Američani se spet stegujejo tja, kamor se ne bi smeli! Spet se vmešavajo v notranje zadeve druge države! Njihovemu sejanju imperialnega terorja ni ne konca ne kraja! Toda potem zagledate terorista, ki žensko obglavi pred njenim možem – in film v trenutku upraviči ves svoj imperialni pomp, ves svoj mačizem, ves svoj šovinizem, ves svoj patriotski patos, vso svojo slo po razstreljevanju. »V vojni smo, samo še ne vemo.« Itak.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Kultura | Film
Altmanov Igralec je pred leti na obešenjaški način pokazal, kako Hollywood žre samega sebe – domišljavost, plitvost, zahrbtnost, pohlep, resentiment, darwinizem, igre moči, obsedenost z glamurjem, zločini, nametavanje idej za scenarije. Španski bezeg na obešenjaški način pokaže, kako samega sebe žre srbski Hollywood – laskanje, licemerje, napihovanje, zavist, prerivanje, intrige, korupcija, zarote, zapeljevanje, nabijanje, kurčenje, samoponiževanje, kobacanje v blatu, nametavanje idej za scenarije (posnemimo serijo o snemanju serij!).
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Kultura | Film
V Ameriški piti hočejo štirje najstniški prijatelji na vsak način seksati – čim prej, čim več. A ne vedo, kako. Ni skrivnost, da bi lahko seksali, če bi le poznali scenarij. Lahko bi šli do konca, če bi šli mentalno do konca. Tako pa si ne znajo niti predstavljati, kako izgleda »konec«, alias »tretja baza«, zato v zadnjem trenutku – tik pred zadnjo bazo – vedno odpovejo: zmanjka jim scenarija, udarijo mimo, izrečejo napačne besede (»Potegni mi ga, lepotica«), ne znajo se pogovarjati, pokažejo napačne emocije. Vse pač pokvarijo.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Kultura
Ljubljanski Center urbane kulture Kino Šiška, ki je zaživel leta 2009, se je že v svoji prvi sezoni delovanja uveljavil kot izredno obiskan in pomemben prostor. Pod eno streho združuje kakovosten, progresiven in raznolik kulturni program, v stavbo z bogato zgodovino je vdihnil novo življenje in temeljito prevetril domače umetniško prizorišče. Danes velja za nepogrešljiv del mestnega tkiva ter kulturnega in družabnega življenja v naši prestolnici, pa tudi v širši regiji. Od odprtja leta 2009 se je v njem zvrstilo na tisoče koncertov, uprizoritvenih dogodkov, razstav, filmskih projekcij, predavanj in drugih dogodkov. Če potegnemo črto, je Kino Šiška že vse od svojega nastanka ena najvidnejših, najbolj progresivnih kulturnih institucij pri nas.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Kultura | Dogodki
Do 14/07
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Kultura | TV
Naj kar priznamo, da nas je bilo oddaje 24UR FORUM: (Ne)javno zdravstvo, že ko jo je POP TV začela napovedovati, kar malce strah. Navajeni katastrofizma Uroša Slaka in Janija Muhiča smo namreč že videli, kako bodo od povsod špricali kri, znoj, korupcija in vse druge človeške tekočine. Še več: zaradi serije populističnih in slabih Tarč – zadnja pod vsako kritiko nas je zadela pretekli teden – si pravzaprav sploh nismo želeli videti še ene od oddaj, v kateri bodo udeleženci drug drugega obtoževali, državljani si bomo pa samo mislili, ali se lahko preselimo ali pa vsaj končamo s samostojno državo, ker je vse zavoženo. Pač o zdravstvu se tako poroča. Pa o beguncih. Pa o politiki. Pa o zeleni politiki. Pa o … pač vsem. In to že v malodane vsaki oddaji, tudi v tistih, na katere smo računali, da se tega ne bodo šle. Populistom ni treba nič narediti, samo smetano poberejo.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Kultura | Hudo
Starši, ki ponoči v temi bosi motovilijo proti stranišču in pri tem stopijo na pozabljeno legokocko, so kliše, a bodo v prihodnosti morda postali ogrožena vrsta. Pojavili so se namreč prvi sesalci za kocke. Ti so namenjeni otrokom – ker froci praviloma ne marajo pospravljanja, so si odrasli zanje izmislili igračo za pospravljanje igrač. Obstaja nekaj različic, najnaprednejši pa je za zdaj sesalec, ki so ga poimenovali pick up bricks, poberi kocke, s pokrovom, ki je prozorna kupola, da lahko otrok, medtem ko nevede pospravlja, opazuje, kako se posesane kocke vrtinčijo v zbiralni posodi. Pod to je še en zbiralnik, v katerega skozi reže padajo smetke, kosmi prahu, drobtine piškotov in pasja dlaka, da so kocke po tem, ko jih posesamo, čiste oziroma ločene od umazanije. Očitno je premer sesalne cevi prilagojen velikosti kock lego, saj bo treba kocke duplo, ki so večje, še vedno pospravljati ročno. Brezžični sesalec lahko v eni minuti pogoltne več kot tisoč kock, polna baterija pa zadošča za od 15- do 20-minutno seanso sesanja. Namenjen je otrokom od četrtega leta starosti, z njim pa se seveda lahko zabavajo tudi odrasli.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Kultura | Ulica
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Kultura | Portret
Ljubljansko zasedbo Jimmy Barka Experience, znano tudi kot JBE, bi lahko preprosto opisali kot plesni bend bobnarja in dveh didžejev, a s tem bi povedali odločno premalo. Rokohitrski trio z močno nabrušenimi ušesi sestavljajo trije zvedavi »diggerji«, ki že desetletja brskajo po bogati zapuščini soula, funka, rocka, jazza, bluza, folka, afriške psihedelije in grške nostalgije, jugoslovanske ter brazilske popularne glasbe in onstran. Njihov samosvoj avtorski izraz izhaja iz hip-hop kulture, predvsem turntablisma (tehnike manipuliranja zvokov in ustvarjanja muzike z uporabo gramofonskih plošč ter mešalne mize) in samplanja (»vzorčenja«) glasbe. Toda bend, ki ga sestavljajo veterani domače scene, didžeja Bakto (Jaka Batič) in Borka (Borja Močnik) ter vsestranski bobnar Marjan Stanić (sicer tudi član zasedb Bakalina Velika in Čompe), je te tradicionalne tehnike prilagodil lastnim potrebam. Svojo glasbo gradi na manipulaciji in rekontekstualizaciji raznorodnih samplov, ki jih nato z rabo gramofonov v živo lepi v vznemirljive »kolažne kompozicije«, podkrepljene z Stanićevimi vratolomnimi ritmi.
-
15. 3. 2024 | Kultura
REJVikend / Vodnik po klubskih dogodkih
Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, kaj smo izbrali za vas.
-
13. 3. 2024 | Kultura
Slovenski otroci, ki so jih nacisti ukradli za širjenje nadrase
V Ljubljani se danes začenja 26. Festival dokumentarnega filma (FDF), kjer bo na ogled približno 25 celovečernih in krakih filmov. V tekmovalnem programu bo na ogled pet filmov, katerih rdeča nit so človekove pravice. Eden med njimi je otvoritveni film festivala, novi dokumentarec režiserka Maje Weiss Zajeti v izviru - Slovenski otroci Lebensborna.
-
13. 3. 2024 | Kultura
»Kraje otrok so na vojnih območjih vsakodneven pojav«
"Žal so to zgodbe, ki se še vedno dogajajo. Živimo v nemirnem svetu, kjer so kraje otrok na vojnih območjih, pa naj bo to Ukrajina ali Gaza, marsikje v Afriki, vsakodneven pojav. V Gazi je bilo samo v 100 dnevih vojne ubitih 15 tisoč palestinskih otrok, v Hamasovem napadu na Izrael so bili prav tako ubiti otroci in tudi ukradeni, še vedno so talci. Zgodba Srebrenice poroča o 8372 žrtvah pokola sredi Evrope 1995, celo ob prisotnosti modrih čelad. Spomnim se, da sem 1993 snemala Na poti nazaj, begunce iz BiH in Hrvaške v Nemčiji in da mi je bošnjak, begunec, rekel, da jim nihče ne pomaga, ker se bojijo širjenja islama v Evropo. Beguncu iz Zvornika, ki se je iz Berlina vračal nazaj v vojno v BIH, sem poklonila svojo video kamero - bolj je bila pomembno orodje tam kot pri meni, v miru."
-
12. 3. 2024 | Kultura
Zasebna umetniška zbirka Kroples prvič na ogled javnosti
V Narodni galeriji je do 14. julija na ogled zasebna umetniška zbirka Kroples, ki je nastajala desetletja in je prvič na ogled javnosti. Predstavljen je izbor 66 del umetnikov iz druge polovice 19. in 20. stoletja, kot so Marko Pernhart, Ivana Kobilca, Anton Karinger, Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama, Hinko Smrekar in Zoran Mušič.
-
11. 3. 2024 | Kultura
Zelo politična in obenem niti malo politična gesta
"Zadnjič so me na literarnem večeru vprašali, kakšno mnenje imam o tem, da me prevajajo v španščino. Odgovoril sem, da je pisanje v katalonskem jeziku zame zelo politična in obenem niti malo politična gesta. Nikoli ne bi hotel izstopiti iz jezika, v katerem sem bil rojen in odraščal. To, kar sem, sem tudi po zaslugi jezika, s katerim sem se naučil ubesediti svet. Vsak jezik ima svojstven način razumevanja sveta, skupnosti in ljubezni. Politična gesta pa je to zato, ker se zavestno odločam ostati, zavestno odločam ustvarjati v jeziku, ki je manjšinski in marginaliziran."
-
11. 3. 2024 | Kultura
Oskarji / Kdo je slavil na letošnji podelitvi?
Oppenheimer, ki je prišel na sinočnjo 96. podelitev filmskih nagrad oskar s 13 nominacijami, je na koncu podelitve, ki jo je v hollywoodskem gledališču Dolby vodil komik Jimmy Kimmel, osvojil nagrado za najboljšega, skupaj pa jih je osvojil sedem.
-
10. 3. 2024 | Kultura
»Nacionalizem se mi od nekdaj kaže kot osebnostna motnja«
"To stisko, ko se zdi en jezik manjvreden ali nezaželen, poznamo mnogi. Vzrok tej stiski je omejenost, še pogosteje pa nacionalizem, ki tuje govorečega hitro izloči. Nacionalizem se mi od nekdaj kaže kot osebnostna motnja, nacionalisti se spravljajo nad šibke, servilni so do močnih. In prav sled tega boja med jezikoma je vidna tudi pri Handkeju, zato se mi je zastavilo vprašanje, ali je mogoče, da je človek, ki tako izjemno lepo piše, prešel na zatiralsko stran. Prebrala sem vse, kar je napisal, tudi tiste problematične spise, in ugotovila, da ni nikoli naredil ne rekel nič hujskaškega, pa četudi je šel na Miloševićev pogreb. A tam je bral Goetheja."
-
9. 3. 2024 | Kultura
V kinematografih bo od 14. marca na ogled film Kako seksati. Celovečerni prvenec britanske režiserke Molly Manning Walker, ki je prejel glavno nagrado v sekciji Posebni pogled na festivalu v Cannesu, ponuja pretanjen in sočuten pogled na najstniško prijateljstvo, samoodkrivanje in spolnost.
-
8. 3. 2024 | Mladina 10 | Kultura
Intelektualna širina in svetovljanstvo
S 1. januarjem se je izteklo leto, uradno posvečeno arhitektu Edvardu Ravnikarju. A ko govorimo o njem, ne govorimo le o njegovi arhitekturi in urbanizmu, ampak predvsem o modernizmu in njegovi vlogi v družbi, kajti Ravnikar pooseblja prav to. Modernizem je prelomil s predhodnimi arhitekturnimi praksami in načini načrtovanja, spremenil je razmišljanje o arhitekturi in njenem namenu ter se osredotočil predvsem na njeno funkcionalnost. V svojem bistvu ni slog, ampak družbeno gibanje, ki je že v prvi tretjini 20. stoletja vzpostavilo novo paradigmo, pa tudi nov arhitekturni izraz. Tako so arhitekti modernisti z Atensko listino, ki jo je nekoliko po svoje zapisal in leta 1943 objavil Le Corbusier, svetu predstavili nova načela v urbanizmu in arhitekturi. Iskali so nove koncepte socialnih stanovanj, preizkušali stanovanjske tipologije in iskali optimalne stanovanjske tlorise, uvajali industrializirano gradnjo, rabo prefabriciranih gradbenih elementov, sledili novim tehnološkim možnostim in gradbenim materialom (beton, jeklo, steklo …) ter njihovi brutalni estetiki, zato tovrstno arhitekturo poimenujemo tudi z izrazoma brutalizem in funkcionalizem. Eno izmed znamenitih gesel tega gibanje je »form follows function« (oblika upošteva namen oziroma funkcijo), veljalo pa ni le za arhitekturo, ampak tudi za industrijsko oblikovanje in notranjo opremo.
-
8. 3. 2024 | Mladina 10 | Kultura
Pred osmimi leti, ko je bila razpisana prva delavnica ustvarjanja z glino pod mentorstvom Hane Karim, se je prijavilo več kot 40 ljudi. »Tolikšno povpraševanje me je precej šokiralo,« pravi ustvarjalka, danes ena najbolj uveljavljenih oblikovalk keramike pri nas. Takrat je bila še brez lastnega ateljeja in zamisel o najemu se ji je zdela precej oddaljena. A je bilo ravno to veliko zanimanje poglavitni razlog, da si je drznila odpreti prvi studio v Ljubljani – preprosto je verjela, da bo povpraševanje le še naraščalo.
-
8. 3. 2024 | Mladina 10 | Kultura | Plošča
Jacob Collier se je v petih letih prelevil iz spretnega glasbenega multipraktika in posebej nadarjenega pevskega gimnastika v pravo festivalsko zvezdo. Serijalko Djesse končuje s šprintom skozi priljubljene glasbene žanre, z aranžmajskim spektaklom neskončne demonstracije vokalne virtuoznosti. Ta trenutek spremljamo baladni dialog intimnega tête-à-têta, naslednji že norimo na stadionu pop rockovskega optimizma. Nekajkrat vdihnemo in smo že ujeti v ritmih sodobnega latina, trenutek za tem nas navdihujejo povzdignjeni zborovski napevi in Stormzyjev motivacijski rap. Gospel, visokooktanski pop, dance petarda z vložkom trapa, brazilski karneval ... Collier ima talent.
-
8. 3. 2024 | Mladina 10 | Kultura | Plošča
Na naši elektronski sceni ni veliko konsistentnih ustvarjalcev, toda Douchean vsekakor spada med tiste izjeme z jasno vizijo, pa čeprav je ta izpostavljena spremembam. Doslej smo ga poznali kot predstavnika podalpskega techno podzemlja, ki stavi na eksperimentalno, propulzivno techno izrazje, novi kratkič pa je nepričakovano melodičen, prijetno omamen, nasploh bližje estetikam nabrejkane electronice za domače poslušanje (acid petarda Cold Shoulder bi sicer zažgala tudi plesišča!). Iz produkcij je spucal ves šmir in prešel k bolj spoliranim zvokom, kakršni zadnja leta prihajajo z Otoka, k eteričnim ženskim vokalom in evforičnim, celo nesramežljivo epskim melodijam za velike festivalske odre, vselej v nekoliko sanjavem tonu à la Otik.