MLADINA Trgovina
  • Marcel Štefančič jr.

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Moje pesmi, moje sanje

    Ko je padel Berlinski zid, je padel komunizem – in ko je padel komunizem, je padel tržaški Ponte Rosso. Še vedno sicer stoji, a je prazen. Čisto drugače kot med letoma 1970 in 1991, ko je bil največja tržnica džinsa na svetu in ko je bila tam brezmejna gneča. Ponte Rosso je vsak dan obiskalo okrog 25 tisoč Jugoslovanov, ob koncu tedna – no, ob sobotah – pa sto tisoč. Prihajali so v jatah. Iz vse Jugoslavije. Z avtomobili, avtobusi, vlaki. Ulice so bile polne, nabite, neprehodne. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Povedka o jezeru

    Povedka o jezeru je dokumentarec o flori in favni »tisočerih« finskih jezer (190.000!), toda bolj v slogu kanala National Geographic kot pa »naravnih zgodovin« Davida Attenborougha, pa četudi se – zelo nerodno – trudi, da bi bil več, kot je. Recimo: narator pove, da bobri gradijo prave jezove, toda bobri, ki jih vidimo, le žvečijo travo. Filmarji se očitno niso najavili. Ko pa so prišli, se jim je preveč mudilo naprej. (Kinodvor/Kinobalon) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Zona Zamfirova 2

    Film Zona Zamfirova, največji srbski hit (milijon gledalcev), je imel happy end (Zona in Mane se poročita), nadaljevanje pa pokaže, da življenje po happy endu ni srečno (Zona ne more zanositi), še toliko manj, ker Zono – njo in ostale igrajo drugi igralci – majejo tipične telenovelistične preizkušnje (»strastno« ljubosumje, »nepričakovana« vrnitev lezbične prijateljice, »šokantna« tatvina ogrlice ipd.), toda to ni nič v primerjavi s tem, kako uspe temu filmu like spremeniti v kostume, no pojoče kostume, ki gledalcem ne pustijo, da bi v miru zadremali. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Brezmejno

    Brezmejno, razgledniški dokuesej o mejah, ljudeh z meje, mejah v ljudeh in jezikih meja (»kjer se slovenščina izgublja v drugih jezikih, italijanščini, hrvaščini, madžarščini in nemščini«), ozaljšan s potopisnimi, mejaškimi verzi Aleša Štegra, preveč spominja na dokuesej Mama Evropa (manj ko je meja, več jih je), ki ga je pred petimi leti posnela Petra Seliškar (tokrat koscenaristka), in na dokuesej Tihotapci identitete (meja ti omogoči, da z obeh strani pobiraš najboljše), ki ga je lani posnela Marija Zidar, da bi deloval urgentno. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Bostonski heroji

    Narednik Tommy Saunders (Mark Wahlberg), glavni junak Bostonskih herojev, ekranizacije terorističnega napada, ki je leta 2013 raztrgal bostonski maraton, in štiridnevnega lova na oba terorista, brata Tsarnaev, na eno nogo šepa, kot da bi anticipiral bolečino in trpljenje žrtev tega pokola, v katerem so umrli trije ljudje, več kot 200 pa je bilo ranjenih – številni so ostali brez nog. Ali film s Saundersovim šepanjem trivializira trpljenje žrtev pokola? Ja, po malem že. A to še ni vse: Saunders je edini fiktivni lik v tem filmu – John Goodman, J. K. Simmons, Kevin Bacon itd. igrajo resnične like (komisarja, detektiva, FBI-jevca). Plus: Saunders je kot Zelig – pojavi se na vseh kritičnih točkah, v vseh kritičnih situacijah. Tako med pokolom kot med pregonom. In tu je trik: morali so si ga izmisliti. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Logan: Wolverine

    Logan je prvi superjunaški film, za katerega bi lahko rekli, da je posnet po resnični zgodbi ali pa po resničnih dogodkih. Prvič, začne se na ameriško-mehiški meji, kamor se leta 2029 – v družbi senilnega, paranoidnega, dementnega Charlesa Xavierja (Patrick Stewart) – zateče obupani, izmučeni, zapiti Wolverine (Hugh Jackman) alias James Logan, superjunak brez božjega ali pravičniškega kompleksa, le z brazgotinami, travmami in vse slabšimi regenerativnimi močmi (preživlja se kot šofer limuzine, kot »Latino«, če hočete). Drugič, konča se na ameriško-kanadski meji (mutanti hočejo pobegniti v svobodnejšo in strpnejšo Kanado). Tretjič, vmes se zvrsti veliko mutantov, »drugačnih« ( ja, nadarjenih, a prekletih), žrtev – vojaškega, socialnega, političnega – eksperimenta, ki se morajo skrivati, če hočejo preživeti, in ki – na čelu z malo, furijasto, fatalno Lauro (Dafne Keen) – iščejo varno mesto, sanctuary city (varno za imigrante, begunce, no, »mutante«). Več

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Mesečina

    Hollywood je dobil svojega prvega avtentičnega trola – Warrena Beattyja. Ko je ob podelitvi oskarja za najboljši film dobil napačno kuverto, je sicer opazil, da je nekaj narobe, a je kljub temu za dobitnico oskarja razglasil Deželo la la. Trump je triumfiral, saj je s tem dobil potrditev, da so Hollywood in liberalci fake news. Obenem pa je dobil še eno potrditev: da so Hollywood in liberalci tisti, ki diskriminirajo črnce, saj se je pri tej mučni šaradi ustvaril vtis, kot da so skušali z belskim filmom, Deželo la la, okrasti črnskega, Mesečino. In prav to so za zadnja leta bučno in burno očitali Hollywoodu: da diskriminira črnske filme, črnske filmarje, črnske igralce in igralke. Še prej je legitimiral rasizem. Ali kot je rekel temnopolti pisatelj, pesnik in esejist James Baldwin: »Ko črnec gleda, kako Gary Cooper v filmih pobija Indijance, pri tem pa navija za Garyja Cooperja, v šoku ugotovi, da so ti Indijanci v resnici črnci.« Ker pa Hollywood noče biti viden kot Trump (rasist, fake news), je politiko naglo spremenil – in glavnega oskarja podelil Mesečini. Kar pa je bilo spet mučno, saj bi se lahko ustvaril vtis, kot da so Mesečino nagradili le iz politične korektnosti, potemtakem ne zato, ker je film dober, temveč zato, ker je črnski. Nič ni dlje od resnice. Več

  • Petra Tihole

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    20. pripovedovalski festival Pravljice danes, več lokacij, Ljubljana

    Na festivalu Pravljice danes nastopajoči prosto pripovedujejo zgodbe iz različnih ljudskih izročil. Poslušalci tako na festivalu doživijo dobro pripovedovano besedo, ljudske pripovedi pa na njem iščejo živo pot v današnji čas. Tudi letos pripravljajo pripovedovalske predstave za otroke (denimo Pravljice za smeh in srh, ko bosta v igri besed ob glasbeni spremljavi Marka Hatlaka sodelovala Boštjan Gorenc - Pižama in Elena Volpi) in pripovedovalske večere za odrasle, pa tudi nastope tujih gostov in bogat spremljevalni program. Več

  • Petra Tihole

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    Julij Cezar v Egiptu, Cankarjev dom, Ljubljana

    V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo prvič gostoval skoraj štiri ure dolg operni baročni spektakel, ki k nam prihaja iz sosednje Hrvaške, natančneje z Reke. Händlovega Julija Cezarja v Egiptu podpisuje zmagoviti ustvarjalni dvojec Marin Blažević in Oliver Frljić, ki z osupljivim čarobnim spektaklom navdušuje ljubitelje opere in gledališča. Opera, v kateri je nanizanih kar 33 virtuoznih in ganljivih arij, s skoraj sto nastopajočimi občinstvu prinaša predstavo, polno političnih in ljubezenskih spletk ter podprto z vizualno podobo, ustvarjeno s pomočjo 3D-projekcijskega mapiranja. Več

  • Petra Tihole

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    Stripovsko desetletje, Galerija sodobne umetnosti Celje, Celje

    Minulo desetletje je bilo za strip plodovito, o čemer priča množica stripovskih izdaj, o stripu se je tudi pisalo in govorilo v vseh medijih, zdaj pa to dokazuje še razstava Stripovsko desetletje. Strip v Sloveniji 2006– 2016 je tretje nadaljevanje preglednih razstav stripovske produkcije, s katerimi Center sodobnih umetnosti Celje predstavlja slovensko ustvarjalnost v desetletnih obdobjih. Na tokratni razstavi so pozornost namenili tudi stripu za otroke in stripu s poudarjeno izobraževalno noto, še vedno pa večji del razstave obsega avtorski strip za odrasle. Več