Pohod živih v spomin na grozote druge svetovne vojne

Povojne generacije v Sloveniji smo bile obremenjene in zato tudi čustveno in nazorsko zaznamovane v opredeljevanju, na eni strani do partizanstva in domobranstva in vseh posledic njunega »srečanja« v zgodovini, na drugi strani pa z razčlovečenjem in ubijanjem ljudi po koncentracijskih taboriščih znotraj kljukastokrižega nemškega raicha. Pred pričevanji, fotografijami, knjigami in filmi na temo deportacij judov in ostalih, predvsem slovanskih in nezaželenih skupin znotraj posameznih okupiranih narodov Evrope, ni mogel pobegniti nihče od nas. Čeprav smo imeli na prostoru Slovenije, na Ljubelju celo izpostavo znanega taborišča Mauthausen, kjer so predvsem francoski taboriščniki kopali ljubeljski predor in njihove muke niso bile prav v ničemer manjše kot trpljenje ljudi po drugih taboriščih, to taborišče v Sloveniji oziroma bivši Jugoslaviji ni nikoli postalo »znano«. Kaj so razlogi za to in zakaj so se tam za politične potrebe začeli fotografirat šele pred nekaj leti, je drugo vprašanje, ki bo verjetno tako kot cela množica drugih vprašanj ostalo zgodovinsko neodgovorjeno. Kakorkoli že, velika, tako imenovana uničevalna taborišča Dachau, Buchenwald, Ravensbruck, Bergen-Belsen, Majdanek, Treblinka, Auschwitz-Birkenau so postala sinonim za množično trpljenje in umiranje ljudi v drugi svetovni vojni.Več >> Več

Prisluškuj, deli in vladaj!

 Ob odkritju, da so Američani več kot deset let prisluškovali Angeli Merkel, je razburjenje povsem nepotrebno. Le kdo bi zaupal ženski, ki nosi hlače in govori rusko?! Več

Izbira poslanskih kandidatov za Evropski parlament je znana

Po številu prijavljenih list za volitve v Evropski parlament je Slovenija velika država. No, glede na število poslancev dodeljenih Sloveniji bo kar veliko list ostalo praznih rok ( 16 list in 8 poslanskih mest). Kaj pomeni tako veliko število list? Ali so med posameznimi listami res tako velike programske razlike, da se ne bi mogli v večji meri združiti, tako kot sta se odločili za skupen nastop SLS in NSi, v pričakovanju, da bosta skupaj dosegli več, kot vsaka zase? Več

Ukrajina, dobrodošla v EU!

Iz (ne)zanesljivih virov povzemamo, da je ameriški superračunalnik zabeležil prisotnost množice sporočil prebivalcev članic Evropske unije državljankam in državljanom Ukrajine, največ menda iz Španije, Grčije in Slovenije. Sporočilo je bilo kratko, zato ga navajamo v celoti: »Spoštovani! Iskreno želimo, da bi se vam čim prej uresničile evropske sanje!« Več

Orodje Varčni kuhar za reševanje problematike odpada hrane

Živimo v času, ko svetovna populacija neustavljivo narašča in je globalna prehrana človeštva čedalje večja neznanka, obenem pa v Evropski uniji odvržemo skoraj tretjino pridelane hrane. To ni le velik ekološki in finančni problem, temveč tudi kazalec, da je z našo družbo nekaj hudo narobe. Prav tako nas podnebne spremembe vse pogosteje in v vse večjih razsežnostih opozarjajo, da bo v bližnji prihodnosti naš odnos do hrane in do narave nasploh pomenil razliko med preživetjem ali propadom. Več

Vzgoja podložnikov

Tako imenovana politika varčevanja se iz farse spreminja v tragedijo. V evropskem prostoru (pa tudi še marsikje) jemlje državljanom delovna mesta, mladim možnost šolanja in upanje, starejšim mirno starost, vsem (razen najbogatejšim) pa skrb za normalno in splošno zdravstveno oskrbo. Razvpita teza o konkurenčnosti se v praksi zreducira na razkošno besedičenje o nižanju stroškov dela in bolj fleksibilni (manj togi, bolj elastični …) delovnopravni zakonodaji, kar konkretno pomeni nižanje plač in proste roke lastnikom pri odpuščanju zaposlenih, s čimer se oži osnova za kvaliteto življenja, gmotno gotovost ter osebno dostojanstvo delovnega človeka. Več

Čas je za novo Cecchinijevo poročilo

Rimska pogodba veljavna od 1.01. 1958., ki utemeljuje Evropsko gospodarsko skupnost, predhodnico sedanje Evropske unije, uvodne določbe začenja z besedami: Več

Koga voliti v Evropski parlament

V medijih se že pojavljajo imena možnih kandidatov za poslance v Evropski parlament. Ob tem še ni bilo zaslediti razprave kakšne programe naj bi kandidati za poslance zastopali v parlamentu, kljub temu, da je dogajanje pri nas vedno bolj odvisno od zahtev in pogojev, ki jih postavlja EU. Ker se med imeni pojavljajo tudi imena dosedanjih poslancev, bi bilo vsekakor potrebno, da bi volivci dobili vpogled v njihove dosedanje aktivnosti. Ker z vplivom EU na razmere v Sloveniji slovenska javnost ni preveč zadovoljna, bi nam sedanji poslanci morali povedati kakšna stališča so oni zastopali v zvezi z različnimi ukrepi, zlasti do politike uravnoteževanja javnih financ, spodbujanja gospodarske rasti in zmanjševanja nezaposlenosti. Vem, da nekateri podpirajo sedanjo politiko Evropske komisije, zlasti strogo politiko varčevanja, češ saj že daje rezultate. Več