MLADINA Trgovina
  • Zvjezdan Radonjić, Domžale

    17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Pisma bralcev  Za naročnike

    Psiho

    Vlado Miheljak je v novi številki spisal izrazito duhovit, a ne povsem točen prispevek. Ne le v Sloveniji, temveč v večjem številu držav nekdanje SZ in SFRJ, so in bodo preštevilni politiki, ki bodo kar naprej dopovedovali, kako je bilo prej vse grozno, mračnjaško, zasužnjeno, trpinčeno ... Hrvaška in tri baltske države so še bolj tipičen primer kot naš. Ali gre tu res za množično notranjo identitetno disfunkcijo nekdanjih komunistov? Menim, da ne. Več

  • Tone Vrhovnik Straka, Ljubljana

    17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Pisma bralcev  Za naročnike

    Privatizacija duševnega zdravja

    Brezimni odgovorilnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) seveda boža mojo dušo v delu, kjer ponavlja moj argument, kako ne moremo govoriti o nacionalnem programu duševnega zdravja, ko pa ga ministrstvo za zdravje kljub zakonski obvezi ni nikdar predložilo v sprejem in potrditev, četudi bi šele nacionalni program omogočil izvedbo vseh novosti, ki jih je prinesel Zakon o duševnem zdravju (zagovorništvo, obravnavo v skupnosti, bolj enakomerno razporejeno skrb za duševne motnje, obravnavo v skupnosti ...). Se pa potem vprašam: če NIJZ vse to ve, potem je od leta 2008 gotovo nič kolikokrat opozoril svoj nad-organ (ministrstvo) na tragično potrebnost nacionalnega programa in nam bo to z veseljem tudi dokumentiral? Ker sicer bomo res pomislili, da so imele ‘nacionalne koordinatorice SZO kolaborativne študije Z zdravjem povezano vedenje v šolskem okolju’ morda pa res preveč časa in energije, da so potem popoldne iste objekte, ki so jih zjutraj v službi analizirale in kolaborirale, terapirale s postom in molitvijo? Več

  • 17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Pisma bralcev  Za naročnike

    Prednostni umetniki

    Vprašanje mag. Mateji Demšič, vodji Oddelka za kulturo MU MOL Spoštovani, ker v svojem odgovoru na pisanje Mladininega novinarja Izaka Koširja, omenjate javni interes in seveda se na to sklicujemo tudi podpisniki tega pisma, vas sprašujemo oziroma prosimo, da v dobrobit transparentnosti tega postopka (kot tudi vseh bodočih postopkov) pojasnite, razložite kriterije in posledično točkovalnik (zbir točk), ki je botroval rezultatu o izboru umetnika za atelje na Svetčevi in o katerem piše novinar v svojem članku. Več

  • Alen Ožbolt, Ljubljana

    17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Pisma bralcev  Za naročnike

    Prednostni umetniki

    Ne bom odgovarjal na do mene kot umetnika žaljivo pismo mag. Mateje Demšič, vodje Oddelka za kulturo MU MOL, ki je za njeno funkcijo neprimerno in nespodobno. Poglejmo, kaj je v resnici moja krivda. Da sploh zastavljam, da si sploh upam zastavljati javna vprašanja zaradi po mojem mnenju spornih odločitev in dejanj pri oddajanju ateljejev v Ljubljani? In da sem ne-umen, ker sem dobival »pojasnila, ki bi jih sicer moral razumeti?« Ne, res jih ne razumem in nisem zadovoljen z njihovimi pojasnili. Vprašanja zastavljam javno zato, ker na njih nisem dobil prepričljivih niti argumentiranih odgovorov z MOL-a: Več

  • Brezkompromisna upornica Zofka Kveder

    V navdušujočem sestavku Marjana Horvata o Zofki Kveder in najnovejšem knjižnem opisu njenega življenja (Manca G. Renko, Lastno življenje: Srečanje z Zofko Kveder, 2017) je dragoceno tudi omenjanje nekam zastrte vloge pesnic in pisateljic v slovenski književnosti. Horvat za sklep poudari, da opus Zofke Kveder »po mnenju poznavalcev še ni dobil primernega mesta v slovenski književnosti«. Ne glede na nekoliko nejasen pomen besede »mesto« (morda gre za mesto v izobraževalnih učbenikih, morda za zastopanost na knjižnih policah, morda za branost, morda za živost umetniškega sporočila, morda za znanstveno ukvarjanje s pisateljico, morda za strokovno vrednotenje njenih del, najbrž pa za vse skupaj in še kaj) bi takole, vsaj proti koncu pisanja – najbrž bi se našel prostor za to – vendarle lahko bilo omenjeno, da je Marja Boršnik skupaj z Eleonoro Kernc pred 2. svetovno vojno poskrbela za izid Izbranega dela Zofke Kveder (7 knjig). Več

  • Intervju Zoran Janković

    V tedniku Mladina številka 9 z dne 3. marca 2017 je bil objavljen odziv Zavezništva socialno liberalnih demokratov, kjer med drugim izpostavijo, da vlada Alenke Bratušek Ljubljančanom in Ljubljančankam ni vzela niti evra. Navedbe ne držijo, saj je iz spodnje razpredelnice razvidno, koliko sredstev je Mestna občina Ljubljana prejela po Zakonu o glavnem mestu od leta 2010: Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Od srca in brez slabega namena sem se nasmejal, ko sem prebral pismo gospe dr. Sane Čoderl Dobnik. Če bi psihoterapevti tako ognjevito zagovarjali svoj poklic, kot svoje mnenje zagovarja gospa, bi verjetno tudi v Sloveniji že imeli sprejet Zakon o psihoterapevtski dejavnosti. Predlog tega zakona je bil na osnovi širokega strokovnega konsenza pripravljen pred leti. Ta določa izjemno zahtevne pogoje za pridobitev naziva psihoterapevta in zagotavlja ljudem veliko večjo dostopnost do psihoterapevtskih storitev kot je to danes. Zdaj že leta leži v nekem predalu in iz pisma dr. Čoderl Dobnikove je lepo razvidno, čemu je temu tako. Kar pa ne pomeni, da je to samo slabo. Za razumevanje situacije je potrebno pogledati širšo sliko. Pred stoletji znotraj medicine psihiatrija še ni obstajala. Potem so pionirji psihiatrije svoji vedi mukoma priborili položaj kot znanost in poklic znotraj medicine. Pred kakimi 100 leti so si nato še psihologi izborili mesto znotraj psihiatrije in s tem uradne medicine. Psihologi, ki opravijo specializacijo pod okriljem psihiatrije, pridobijo naziv klinični psihologi. Pred temi dogodki niti poklic psihiatra niti poklic kliničnega psihologa nista obstajala. Več

  • Janko Lorenci, Mladina

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Pisma bralcev  Za naročnike

    Samopohabljanje

    Moje vrednostne sodbe o Banki Slovenije, pogosto kar o guvernerju Jazbecu, ki je tam pač glavni, res niso zelo blage. Vendar sledijo dejanjem in opustitvam Banke Slovenije, ne pa moji dobri ali slabi volji. Domnevam, da utegnejo postati še ostrejše, potem ko bo morala Banka Slovenije, kot je odločilo ustavno sodišče, razkriti nekatere bančne skrivnosti, ki jih tako rada drži zase, pa če je to potrebno ali ne. Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    S poskusi reguliranja psihološke in psihoterapevtske dejavnosti se ob svojem vsakodnevnem kliničnem delu ukvarjam od povojev samostojne slovenske države. Študij psihologije, specializacijo iz klinične psihologije, kasneje pa iz analitične psihoterapije in skupinske analize sem večinoma opravila še v časih prejšnje domovine Jugoslavije. Imela sem srečo, da sem bila leta 1989 na strokovnem obisku v ZDA, kjer sem ugotovila, da obstajajo na področju psihološke in psihoterapevtske dejavnosti licence, dovoljenja za zasebno delo, večkratna preverjanja kompetenc, častna razsodišča, ki so imela veliko dela s pritožbami in kršitvami svojih članov. Več

  • Prednostni umetniki

    Alternativna dejstva Alena Ožbolta ali Kaj umetnik ne razume, novinar Košir pa ne vpraša. Več