• Zakon o narodnih skupnostih Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov v Sloveniji

    Končno! Končno se je iz dolgega in predolgega sna, čeprav le obrobno, zbudila slovenska družboslovna sfera, na čelu s prvopodpisanim doc. dr. Andrejem Troho, slovenskim univerzitetnim učiteljem mlajše generacije. A je vprašanje, če bi se mnogoštevilni kolegi in kolegice o tem zakonu z objavo v Mladini 7. marca 2024 sploh javno oglasili, da ni bilo povoda iz SAZU, od koder se je njena Komisija za slovenski jezik v javnosti glede nekega člena zakona, žal, tako strokovno kot politično samodiskreditirala.

  • Izrael je ogledalo ZDA

    Petindvajsetega marca pred 25 leti je evroatlantsko „obrambno” vojaško zavezništvo Nato, prvič brez privoljenja Varnostnega Sveta Združenih Narodov, začelo z bombardiranjem Srbije. Bombne napade so predstavili kot „humanitarno intervencijo” za preprečitev genocida Srbije nad kosovskimi Albanci.

  • Ne kličimo nesreče

    Zelo dobrodošel je naslovni članek Boruta Mekine, ki tako kot v tem, večkrat postavlja stvari na pravo mesto. Preveč se je razpaslo objavljanje prispevkov po načelu »čim slabša novica tem boljša za medije«. Zmagovalec je tisti, ki zna določen dogodek naslikati čim bolj črno. Poleg tega je v človeški naravi, da človek gravitira k podobno mislečim. Bolj ko je neki medij »rumen« oziroma bolj kot je pod vplivom kapitala, bolj deluje po teh načelih. Denimo, nekateri novinarji stalno ponavljajo, kako usodna je socialna kapica za privabljanje in zadržanje strokovnjakov in s tem za bolj živahen gospodarski razvoj. Nikoli pa ne omenjajo, da je razvoj visoko kvalificiranih strokovnjakov praviloma mnogo bolj pomembno prijazno delovno vzdušje, možnost strokovnega razvoja, možnost udeležbe v dobičku ali v lastništvu podjetja, zlasti pa pomoč pri reševanju stanovanjskega problema.

  • Ali res vsak glas šteje?

    Novela zakona o volitvah v državni zbor odpravlja določbo, po kateri volivec »ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev«. S tem daje aktivno volilno pravico vsem polnoletnim državljanom, kar se sliši skrajno demokratično in zagotavlja enake možnosti za vse polnoletne državljane. Pa je res tako? Evropska zakonodaja resda marsikje omogoča voliti osebam, ki ne zmorejo samostojno izvrševati aktivne volilne pravice, a so določbe precej različne. Na Finskem denimo pomočnik takšnemu volivcu ne more biti družinski član, že v sosednji Švedski pa za pomočnika ni nobenih omejitev. Že to govori o dejstvu, da smo si narodi različni in je temu primerno tudi različno urejena zakonodaja. Kot marsikje, se tudi s tem zakonom primerjamo s Švedsko in imamo torej po mnenju politike očitno podobne vrednote kot severnjaki. Pa je to res? Menda se »tam zgoraj« še držijo predpisov in jih z veliko mero spoštovanja do družbe in države sprejemajo in uresničujejo, ne glede na to, da zakonodaja marsikdaj ne določa vseh detajlov, pri nas pa si menda nastavljamo vrzeli v zakonodaji že med sprejemanjem le-te, da bi potem lahko izkoriščali luknje v zakonodaji. Smo res takšni? Kako se bomo lotili uresničevanja osnovne človekove pravice v primerih, ko denimo neposredno izvajanje skrbniških nalog izvaja center za socialno delo, uporabnik pa ni sposoben izraziti svoje volje? Bo o njegovi volji odločal oz. »pomagal« pri odločitvi starš, sorodnik, strokovni delavec na centru v vlogi skrbnika, direktor, morda celo svet zavoda? Gre za pravico ali dolžnost tistega pomočnika, ki bo pomagal voliti? Sliši se provokativno, pa ni! Je pa zelo neurejeno, močvirnato.

  • Javno psmo

    22. 3. 2024  |  Mladina 12  |  Pisma bralcev

    Za mir in solidarnost

    Mineva 20 let od vstopa Slovenije v NATO. S tem se je Slovenija tudi uradno vključila v imperialistični tabor. Včlanjevanje so vodile politične sile vojnih hujskačev in zagovornikov imperialistične prevlade v svetu. Od konservativcev preko liberalcev do socialdemokratov. Kljub popolni enotnosti vladajočega razreda, podkrepljeni z intenzivno medijsko kampanjo, je več kot tretjina ljudi, ki so se udeležili referenduma, glasovala proti vstopu. Sodeč po raziskavah javnega mnenja, tudi tistih naročenih neposredno s strani NATA, se je delež tistih, ki nasprotujejo članstvu Slovenije v NATU v preteklih dveh desetletjih povečal.

  • Pomoč pri prostovoljnem končanju življenja

    Poslanci so pred kratkim razpravljali o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

  • Jedrska koalicija

    V torek, 12. marca, je odjeknila novica o veliki “referendumsko-jedrski koaliciji”, z izjemo “črne ovce” Levice. Na vrat na nos večina strank složno predlaga posvetovalni referendum o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Na prvi pogled bi človek zadovoljno vzkliknil: lepo! Demokratično! Odločali bomo z referendumom … No, poslanka Levice Sukićeva je nato, v utemeljevanju ne-podpore stranke Levice tej “bipartisan” odločitvi, povedala bistvo; ta referendum je mišljen kot bližnjica do bianco menice vsem vladam, ki bodo upravljale projekt JEK2. Veliko pa je tveganje, da smo pred novo TEŠ 6. Tega resnega tveganja se morda intimno zavedajo vse stranke, zato je sedaj najlažje, s posvetovalnim referendumom, prelagati odgovornost za morebiten nov polom na pleča vseh državljank in državljanov. Sukićeva je povedala še nekaj bistvenega: na rokohitrski referendum bomo šli, ne da bi javnost spoznala vse podrobnosti in tudi tveganja ter senčne plati te “strateške” odločitve. Podobno kot pri referendumu o Natu. Potrebno je hiteti in strašiti javnost z mrzlimi zimami brez ogrevanja, še posebno zdaj, ko ruskega plina ni več. Ta je pravi trenutek za novo koalicijo voljnih!

  • Ali Ukrajina res izgublja vojno?

    Napačno vprašanje! Vprašati bi se morali, ali Ukrajina lahko dobi to vojno? Na takšno vprašanje se pa lahko razmišlja s serijo hipotez. Pri tem se ni potrebno ozirati ne na vzroke za rusko agresijo, ne za točnost preteklih podatkov o ruskih ali ukrajinskih dejanjih po letu 1999. Stanje sredi marca letos je približno takšno: vzpostavljena je frontna linija, po kateri potekajo spopadi, je pa vojaško gledano skoraj neprehodna in so napadi, da se jo preseka, vsaj doslej, propadli. V napadih in obrambi pa gre za ogromne količine porabljenih granat in dronov.

  • Razlika je očitna

    Borut Mekina v zadnji Mladini podrobno opisuje katastrofalno stanje na stanovanjskem trgu v Sloveniji. Povsem jasno je, da je rešitev stanovanjske problematike in oblikovanje vzdržne stanovanjske politike predvsem politično vprašanje. Politika se namreč mora odločiti, ali je problem dovolj resen, da se bo prednostno lotila njegovega reševanja. Statistika je neizprosna in nas že dalj časa opozarja na naraščajoče nezadovoljstvo in pesimizem v družbi. In prav nevzdržno stanje na področju stanovanjske preskrbe ključno vpliva na percepcijo prihodnosti. V sistemu, v katerem si polno zaposlena oseba s povprečnim dohodkom ne more zagotoviti dostojnega bivanja, je nekaj hudo narobe.

  • Kako ustaviti očitno neprisebne politike?

    Franco Juri je v svojem pismu z zgornjim naslovom 164 politikov članic OZN, ki so obsodili agresijo Ruske federacije na Ukrajino, in 506 poslancev evropskega parlamenta, ki so tudi obsodili agresijo Ruske federacije in njenega predsednika Vladimirja Putina, označil za ’neprisebne’.

  • Premalo in prepozno

    V medijih smo lahko brali, da je katoliška cerkev na začetku tega leta ustanovila tri, tako navaja sama cerkev, neodvisne in samostojne komisije, ki bodo skrbele za zaupane naloge na področju zaščite otrok, mladoletnih in ranljivih odraslih. Ta delovna telesa so, kot pišejo mediji, sestavljena iz katoliških klerikov in drugih oseb, ki so vsi, ali vsaj večina, člani cerkve. Zato se postavi vprašanje, ali bodo te komisije, kljub zatrjevanju cerkve, res samostojne in neodvisne.

  • Karikatura pravne države

    Nekatere navedbe, ki jih je v zapisu v zvezi s t.i. zadevo Balkanski bojevnik v prejšnji številki Mladine podal Bernard Nežmah, ne držijo, zato v zvezi s tem podajamo dodatno pojasnilo, da bodo bralci seznanjeni z vsemi dejstvi v tem primeru.

  • Farsa v državnem zboru

    Mag. Sara Wagner, vodja korporativnega komuniciranja SIJ, se je v prejšnjih Pismih bralcev odzvala na mojo navedbo v uvodniku »Farsa v državnem zboru«, da se »še danes pa zdi prav neverjetno, da so Rusi državi nakazali 70 milijonov evrov preveč. Kako se lahko kaj takega zgodi? 70 milijonov!«. Mag. Wagner pojasni, da je kupec 55,35-odstotnega deleža SIJ podvomil, da bo konzorcij slovenskih bank pravočasno zagotovil kreditne vire, zato je na skrbniški račun pri notarju začasno deponiral 70 milijonov evrov lastnih sredstev, ki so mu bili po prejemu bančnega nakazila vrnjeni.

  • Farsa v državnem zboru

    Vsebina članka, objavljenega dne 23. 2. 2024 pod gornjim naslovom vsebuje napačno navedeno dejstvo, da »… še danes pa se zdi prav neverjetno, da so Rusi najprej državi nakazali 70 milijonov evrov preveč. Kako se kaj takega lahko sploh zgodi? 70 milijonov!« Kupci SIJ-a niso nakazali ničesar preveč. Podjetje Dilon d.o.o., je za 55,35-odstotni delež v Slovenski industriji jekla moralo odšteti 105 milijonov evrov. Od tega je zagotovilo 35 milijonov evrov lastnih sredstev. Preostali del kupnine, 70 milijonov evrov naj bi kot posojilo Dilonu zagotovil konzorcij slovenskih bank. Ker je Dilon dvomil v pravočasno zagotovitev kreditnih virov s strani konzorcija slovenskih bank, je na skrbniški račun pri notarju začasno deponiral 70 milijonov evrov lastnih sredstev. Ko je bil bančni kredit v enaki višini, torej 70 milijonov evrov, odobren in sredstva nakazana na račun pri notarju, je bilo 70 milijonov evrov lastnih sredstev povrnjenih kupcu SIJ-a.

  • Kako ustaviti očitno neprisebne politike?

    Najnovejše sestankovanje “prijateljev in zaveznikov Ukrajine”, zbranih v Parizu okrog francoskega predsednika Emmanuela Macrona, je zvenelo domala kot evropska vojna napoved Ruski federaciji. Lahko se vprašamo, ali pri razmišljanju o pošiljanju evropskih (in posledično Natovih!) vojakov na ukrajinsko-rusko fronto, gre za blef, ki naj bi “prestrašil” Putina, ali za resen in torej blazen namen novega Napoleona v težavah z lastnimi kmeti in padanju podpore doma. Vojna proti Rusiji, kot politična rešilna bitka? K sreči konsenza, med “prijatelji in zavezniki Ukrajine” na tej točki ni bilo.

  • Pokojnine

    Letošnje zvišanje pokojnin v višini dobrih 8 odstotkov ni nekakšno darilo vlade, temveč je zapisano in določeno v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ugotavljamo lahko le, da je znesek letne uskladitve verjetno prenizek glede na dejanske podražitve, zlasti gre tu za hrano, ki se je podražila za 20 odstotkov. Upokojenci namreč ne kupujemo lokomotiv. In ko smo upokojenci lansko leto zaprosili za 3,5 odstotno izredno uskladitev pokojnin zaradi draginje (inflacije), smo naleteli na gluha ušesa.

  • TV: Zlopamtilo

    V članku z naslovom »Zlopamtilo« je poobjavljena izjava predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič o sodnikih in njihovem „izsiljevanju“, in sicer v kontekstu tega, da je gospa Klakočar Zupančič tudi nekdanja sodnica. Na nenavadne izjave predsednice DZ smo se v Slovenskem sodniškem društvu že odzvali in nanje ponovno usmerjamo: https://sodnisko-drustvo.si/obvestilo-za-javnost-4/

  • Dobiček, ne pa cena elektrike

    Podjetja, ki opravljajo gospodarsko javno službo distribucijskih operaterjev elektrike - surovine, ki predstavljajo temeljno dobrino, je temelj sodobnega načina življenja in tehnološkega razvoja, izkazujejo visoke dobičke in izplačujejo dividende. Večino dobičkov bi lahko in morali usmeriti v razvoj omrežja in nižjo ceno za uporabnike, ta pa konča v državnem proračunu, del pa pri malih delničarjih.

  • Vsi paradoksi zdravniške stavke

    Morda bi morala sedanja vlada trenutni stavkovni val vzeti kot poklon, saj imajo nekatere skupine ljudi očitno o njej mnenje, da zna čarati in lahko na hitro razreši težave, ki so se nabirale in redile več desetletij; čeprav se v javnosti pogosto ustvarja vtis, kot da so se začele šele z nastopom te vlade. Zanimivo je, da so najbolj nepopustljivi stavkajoči tisti, katerih življenje zaradi višine plače ni finančno ogroženo. Ne spomnim pa se, da bi kdaj množično stavkali npr. gradbeni delavci, ki v vseh vremenskih razmerah ob (pre) dolgem delovniku v fizično težkih in nevarnih pogojih ter pomanjkljivi zaščiti in nezadostni prehrani gradijo stanovanja, kakršnih si sami ne bodo mogli nikoli privoščiti, ker s svojo plačo komaj preživijo.

  • Intervju: Slavko Gaber

    Spoštovani!

  • Boj na drugem tiru

    V podjetju 2TDK se želimo odzvati na zapis kolumnista Mladine N’toko, ki je v reviji Mladina številka 7, z dne 16. 02. 2024, v kolumni z naslovom Boj na drugem tiru zapisal več neresničnih navedb. Med drugim je navedel, da je državno podjetje 2TDK pripravljeno vsem na očeh kršiti desetine zakonov ter da je vlada do zdaj naredila vse, da je zgladila pot ekstremnemu izkoriščanju in goljufanju delavcev s strani 2TDK.

  • Javno vprašanje ministrici za zunanje in evropske zadeve Tanji Fajon

    Spoštovani!

  • Stavka na stavko

    Nezadovoljstvo je med družbeno financiranimi dejavnostmi vse večje. Sistem oblikovanja plač z uvrščanjem posameznikov v plačilne razrede že v osnovi ni primeren. Noben vsedržavno enotno dirigiran sistem ne more upoštevati raznolikosti v zahtevnosti posameznih delovnih mest, še manj pa resnične sposobnosti in učinkovitost posameznikov. Medsebojna plačna razmerja zaposlenih bi lahko bistveno bolje urejale same organizacijske oz. delovne enote ali popolnoma samostojno ali pa skladno z medsebojno dogovorjenimi kriteriji sorodnih enot v okviru vnaprej določenega dopustnega skupnega zneska. Ta znesek se določi z upoštevanjem dejanskega izobrazbenega sestava posameznih enot in upoštevanjem poprečnih plač posameznih izobrazbenih oz. kvalifikacijskih skupin v državi. Zaradi večje težavnosti, odgovornosti ali konjunkture se lahko znesek za posamezna področja tudi nekoliko korigira. Tako izračunan znesek bi zagotavljal delovnim enotam poprečne narodnogospodarske plače. Le ta pa se naj ob preseganju zahtevane uspešnosti (povečan obseg in kvaliteta storitev, izboljšana produktivnost, ekonomičnost porabljenih sredstev in boljša izraba delovnih sredstev, znižanje proračunskih izdatkov za enoto javne storitve) stimulativno poveča, v primeru nedoseganja zahtevane uspešnosti pa ustrezno destimulativno zmanjša. Za uveljavitev predlaganega plačnega sistema je potrebno več ukrepov. Statistični zavod Slovenije tako zagotovi zbiranje in obdelavo podatkov za prikaz dejanske višine poprečnih slovenskih plač za vsako izobrazbeno skupino posebej (po uradno priznanih izkazih). To je nujno, če hočemo realno ugotoviti, kdo in za koliko odstopa od uveljavljenih plačnih proporcev in sploh voditi objektivno plačno politiko v državi. Vlada imenuje strokovno telo, ki oblikuje, sprejema in postopno izboljšuje ovrednotenje družbenih storitev in normative za ocenjevanje uspešnosti izvajalcev teh storitev. Člani teh teles naj bodo najboljši dosegljivi strokovnjaki za to področje.

  • Na vrsti je premier

    Spirit je tista javna agencija v okviru Ministrstva za gospodarstvo, ki podjetjem razdeli letno okoli 50 mio € kot subvencije za različne razvojne projekte. Minister Matjaž Han je ob neki priliki na TVS razlagal o delu Spirita in ob tem izjavil, da ve, da nekateri s pomočjo teh subvencij obogatijo, ter vzdihnil, da tako pač je. Seveda je hvale vredno, da so subvencije prišle v takšna podjetja, ki so s pomočjo subvencij dosegla hitrejši razvoj ali po Hanovo, obogatela. Toda ali tega »tako pač je« ni možno spremeniti? Ko je minister Han o tem razmišljal, je najbrž imel v mislih to, da državni proračun, ki ima primanjkljaj in je visoko zadolžen, subvencionira podjetja, ki s to pomočjo obogatijo. Seveda je zelo v redu, da država pomaga podjetjem pri njihovem hitrejšem razvoju, toda bilo bi bolj pravično do javnih sredstev, če bi Spirit sedanji denar, ki ga porabi kot subvencije, uporabil kot naložbe v ta podjetja. Tako bi si država in podjetja delila dobro in slabo kot posledico teh naložb.

  • Javno pismo

    16. 2. 2024  |  Mladina 7  |  Pisma bralcev

    Poziv proti vojni v Gazi in na Zahodnem bregu

    Sodelavke in sodelavci Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) podpiramo takojšnjo in brezpogojno vzpostavitev premirja v Gazi in na Zahodnem bregu ter nemoteno dostavo humanitarne pomoči. Zavzemamo se za spoštovanje mednarodnega prava in čimprejšnjo mednarodno mirovno konferenco kot edino sprejemljivo sredstvo za dosego takšne diplomatske in politične rešitve, ki bi ljudem v Izraelu in Palestini omogočila trajno varnost, zadnjim pa končno tudi dostojno življenje in svetlejšo prihodnost.

  • Res znova ječijo tečaji Evrope?

    Strašljivo je, ko cel kanadski parlament ploska vojnemu nacističnemu zločincu. A res strašljivo je glasovanje na OZN o obsodbi nacizma, kjer celoten kolektivni Zahod nacizma ne obsoja. Še bolj strašljivo je, kako Zahod za svoje potrebe spreminja in dojema t.i. globalni svetovni red in mednarodno pravo.

  • Ujemite Jankovića!

    Cilji sodobne gospodarske organizacije so zadovoljni poslovni partnerji, zadovoljni zaposleni, zadovoljni lastniki in dobra vključenost v družbeno okolje, kjer gospodarska organizacija deluje. Slednje pomeni finančno podpiranje razvoja lokalne infrastrukture ter kulturne, športne in navsezadnje tudi političnih strank. To ve menda že vsakdo, ki je družbeno aktiven. Zato ne razumem, zakaj organi pregona vedno znova preganjajo ljubljanskega župana Jankovića, ker zbira sredstva tudi na ta način za čim bolj živahen razvoj Ljubljane. Ali je to res greh, če nekoga spomni da , če že ali bo užival prednosti lokacije, ki jo ima Ljubljana, temu nekaj prispeva? Ali mislite, da je to njegov nov izum oziroma, da se to dogaja samo v Ljubljani?

  • Intervju: Vojko Volk

    Državni sekretar za zunanjo politiko v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk si je v intervjuju za Mladino, kjer ugotavlja, skupaj z mednarodnim sodiščem, da je Izrael na poti k zakrivanju genocida, verjetno nehote dovolil tudi nekaj nedoslednosti ali celo protislovij. O tem, da so vmes tudi naivnosti, si ne upam razmišljati. Začenši s stavkom iz podnaslova: »Dva človeka sta uničila svetovni red, Donald Trump in Vladimir Puti«. Vprašujem se, ali ni morda takšna poenostavljena, skoraj karikaturna sodba, posledica mirnega spanja razsodnika v obdobju med začetkom klavrne zahodne vojne brez mandata ZN v Afganistanu in Iraku in katastrofami v Libiji in Siriji. Morda pa tudi prej, ko se je Nato začela pospešeno širiti proti vzhodu in je prestopila meje bivše Sovjetske zveze. Marsikoga je pač prebudila le vojna v Ukrajini. Good morning! Svetovni red? Kakšen?

  • Izjava Pedagoškega inštituta ob združevanju ljubljanskih vrtcev

    Na Pedagoškem inštitutu, kjer se ukvarjamo tudi s kakovostjo vzgojno-izobraževalnega procesa v vrtcih, z zaskrbljenostjo spremljamo informacije o nameri reorganizacije javnih vrtcev v Mestni občini Ljubljana. Spornih se nam namreč zdi kar nekaj vidikov zagotavljanja kakovosti. Eden od kazalnikov kakovostnega vrtca je zmožnost, da se odziva na potrebe otrok, družin in zaposlenih. Ker predlog predvideva, da ravnatelj ne bo več poslovodeči organ, nas skrbi, da bi bila vrtcu (posamezni organizacijski enoti zavoda), ob poenotenju procesov delovanja v novo ustanovljenem zavodu, odvzeta moč samostojnega, hitrega in učinkovitega odzivanja na zaznane potrebe.

  • Sveče za Gazo

    Težko sprejemam in doživljam to kruto obdobje novih »vrednot«. V oltar postavljamo svobodo izražanja in zaradi nje je vse dovoljeno: žalitve, širjenje sovraštva ter laži, vojno hujskaštvo, spreminjanje sedanjosti in potvarjanje preteklosti. Naša desnica na vsak način hoče rehabilitirati domobranstvo in izdajalce – še »nacionalka« dopušča zlorabljanje trpljenja ljudi (pričevalcev) v te namene -, čeprav se sodelovanje z okupatorjem da samo razložiti in razumeti. Kar naenkrat bi radi prišli iz nacifašističnega zavezništva na »pravo strani zgodovine«, partizane kar počez označujejo za zločince - tudi narodnega heroja Franca Rozmana - za alibi pa izrabljajo povojne poboje. Zločin zmagovalcev bi radi »prekvalificirali« v genocidno dejanje, pravega genocida v Gazi pa nočejo videti. Ko nekritično podpirajo izraelske voditelje, so spet na napačni strani zgodovine, a žal niso edini. Ne pri nas, ne v EU in ne na svetu. In tolikokrat dana obljuba »nikoli več« ni uresničena.