MLADINA Trgovina
  • Intervju: Marko Stabej

    V javnosti se je odprla polemika o predlagani spremembi zakona o visokem šolstvu, ki bi univerzam omogočila, da izvajajo del predavanj v tujem jeziku. Ob tej polemiki, ki je predvsem s strani slavistov zelo emocionalna in v medijih prikazana dokaj enostransko, bi radi izrazili javno podporo predlagani spremembi. S tem bo pravzaprav uzakonjeno naše dosedanje ravnanje, saj na doktorski stopnji že dlje časa predavamo v angleščini, če kateri od študentov ne razume slovensko. Seveda v angleščini predavajo tudi ugledni predavatelji iz tujine. Dejstvo je, da je danes mednarodni jezik znanosti angleščina. Na nacionalnih znanstvenih konferencah z mednarodno udeležbo že desetletja predavamo v angleščini, tako kot naši kolegi iz Nemčije, Japonske, Finske, Hrvaške in velike večine ostalih držav na njihovih nacionalnih srečanjih. Srž znanosti je izmenjava idej in dosežke moramo predstaviti na način, ki je razumljiv, zanimiv in jasen za najširši krog. Odlično izražanje v angleščini je predpogoj za uspešnega znanstvenika, zato je koristno omogočiti študentom, da del usposabljanja, predvsem v povezavi z najnovejšimi znanstvenimi in tehnološkimi odkritji, opravijo v angleškem jeziku. Več

  • Ludvik Zvonar

    10. 6. 2016  |  Pisma bralcev

    Mazanje zgodovine

    V Mladini z dne 27.5.2016 je bil objavljen prispevek dr. Boža Repeta »Mazanje zgodovine«. Na četrti strani prispevka piše: »Ludvik Zvonar, republiški svetovalec na Ministrstvu za obrambo, ena glavnih oseb v prekupčevanju z orožjem, je Krkoviču napisal...«. Več

  • Intervju: Zvezdan Pirtošek

    Mladina se je v zadnjih dveh tednih dvakrat dotaknila knjige Manfreda Spitzerja Digitalna demenca, enkrat v članku Jureta Trampuša in enkrat v intervjuju z dr. Zvezdanom Pirtovškom. Ne glede na to, kaj si mislimo o njegovi knjigi, dr. Spitzerju ne gre oporekati dvojega: prvič, z izjemo nekaj bombastičnih eskapad ni ničesar napisal na pamet, ampak je vsako od svojih tez podkrepil z rezultati raziskav, objavljenih v resnih znanstvenih revijah, ki jih v knjigi tudi korektno navaja. Z njim je torej mogoče polemizirati le tako, da spodbijamo rezultate teh raziskav, oziroma mu dokažemo, da jih napačno interpretira. In drugič, dr. Spitzer ni tehnofob, saj na svojih predavanjih pogosto uporablja enako tezo kot dr.Pirtovšek: z informacijami na spletu si lahko izjemno pomagamo, a le, če jih s pomočjo »celovitega, tradicionalnega znanja« znamo povezati med sabo. Da bi bila mera polna, je dr. Spitzer to tezo ilustriral z enako primerjavo kot dr. Pirtovšek (očitno zelo popularno v medicinskih krogih), namreč z razliko med zdravnikom in bolnikom, ki oba brskata po spletu po istih informacijah, a jih zaradi različnega znanja eden razume, drugi pa ne. Več

  • Intervju: Goran Klemenčič

    V intervjuju z ministrom Klemenčičem sem opazil tudi svoje ime. Sploh ne protestiram, le malo poskušam razložiti. Ne strinjava se o nadomestnem zaporu. Jaz trdim, da za prekrške ne bi smel biti predviden, minister pa, da bi to pomenilo spodkopavanje zaupanja v vladavino prava. Že nekaj časa marsikje v EU velja priporočilo, da se za prekrške ne izreka zaporna kazen. Neplačilo kazni za prekršek pa niti prekršek ni, pa vendar gre lahko neplačnik v zapor. V resnici le zato, da morda zastrašujemo druge potencialne neplačnike in da vzbujamo vtis pravne države. Ministrova trditev, da bo z nadomestnim zaporom globa odslužena pomeni naslednje: upnik bo prav tako ostal brez denarja, kot če zapora ne bi bilo; število zapornikov se utegne kar povečati; stroški za prestajanje kazni pa utegnejo pri marsikom presegati dolgovani znesek. Finančno je torej za državo dvojna izguba, ki jo lajša le misel na dolžnikovo zasluženo trpljenje (pa naj stane, kar hoče – pravna država nima cene!). Več

  • Koga moti Prulček?

    Končno, po 20 letih nihanja so se stvari okoli lokala Prulček stabilizirale. Prulček je dobil dva izjemna najemnika, Iryno in njenega moža. Iryna skrbi za strežbo, mož pa načrtuje, organizira vsakodnevne koncerte žive glasbe. Iryna nas navdušuje s svojo prijaznostjo in prizadevnostjo, nič ni lepšega, kot če te kdo že po drugem obisku Prulčka spozna, te pozdravi z nasmehom in postreže z ljubeznijo. Večerni koncerti so vsi zastonj, vsak dan koncert, ki je brez vstopnine! Več

  • Intervju: Mejra Festić

    V 20. številki Mladine je bil objavljen intervju, v katerem viceguvernerka Banke Slovenije navaja: »V zatečenem stanju 2010 je nekaj bilo treba storiti. Ker država ni hotele bank dokapitalizirati kljub zahtevam banke Slovenije – leta 2010 je bilo 400 milijonov evrov nerealizirane dokapitalizacije za tri največje banke v pretežni državni lasti in leta 2011 490 milijonov evrov – so banke vpisovale podrejene inštrumente.« Več

  • Ihta

    Maja Novak, njene kolumne vedno berem s posebnim užitkom, se huduje nad sodbo ustavnega sodišča. Kot zapiše, je s to sodbo plačane prostovoljne prispevke za pokojninsko zavarovanje »zmetala skozi okno«. Naj jo potolažim, da temu ni tako – vplačani prispevki bodo prispevali k večji pokojninski dobi in višji pokojnini. Res pa je, da vplačevanje teh prispevkov ne omogoča predčasnega upokojevanja pod ugodnimi pogoji. Koliko kolumen bo »morala« še spisati do upokojitve? Tega dejansko ne ve nihče (čeprav jih je Maja Novak naračunala 780), upam le, da nas bo še dolgo razveseljevala s svojim ostrim – da uporabim njene besede – »klofanjem po tipkovnici«. Več

  • Elementarna poštenost

    Glede na to, da sem prvi objavil zapis Janše v časniku Svet24, se čutim dolžnega odgovoriti na del uvodnika, kjer Grega Repovž trdi, da »bezanje starih Janševih in Krkovičevih izjav« iz konteksta ni pošteno. Moj namen ni bil trganje izjave iz konteksta, temveč prikazovanje nasprotujočih izjav človeka, ki je aktivno vplival na osamosvojitvene dogodke. Iz takratne Janševe izjave je namreč povsem razvidno, da se je še kako zavedal, da je bil helikopter sestreljen pomotoma, oziroma da so pri tem naredili napako, ki jo je tudi sam obžaloval. Letos pa je pred sodiščem nekaj mesecev nazaj govoril povsem drugače in sam sebe negiral z izjavo, da je šlo za nebuloze. Očitno so takrat s sestrelitvijo storili napako, ki pa jo danes želijo prikazati v povsem drugačni luči in želijo s ponarejanjem zgodovine, celo žrtev (padlega pilota) prikazati za rablja (vojaka agresorske JNA). To ne samo, da ni pošteno, temveč je tudi namenjeno prikrajanju osamosvojitvene zgodbe in takratnih procesov. Gre za nadaljevanje poskusov nekaterih posameznikov, da se te procese privatizira in prikaže v povsem drugačni luči, njihove napake (sestrelitev je bila samo ena izmed njih), ki bi lahko terjale mnoge smrtne žrtve pa zamolči. Zato mislim, da je povsem na mestu, da se v preteklih izjavah, zapisih in dokumentih išče resnica. Bojimo se namreč lahko zgodovine, ki jo bodo narekovali oblastniki sami. K sreči imamo v Sloveniji dovolj vedoželjnih, pogumnih in hrabrih ljudi, ki so se v knjigah odločili popisati resnico, pa čeprav so s tem pogosto škodovali tudi sami sebi. Več

  • Elementarna poštenost

    Žalostni smo. Mladina v svojem uvodniku Elementarna poštenost z dne 27. maja 2016 strelja mimo. Tako zelo mimo, da strelja tja, kamor je 27. junija 1991 meril nekdo, ki je vojno vzel v svoje roke: v tragično žrtev. Neomikano in nepošteno je zamahovati z roko nad dogodkom sestrelitve helikopterja gazela 664 nad Rožno dolino, češ da gre nemara za razumljivo in zato celo sprejemljivo kolateralno žrtev tako imenovane desetdnevne vojne, v smislu: »Razumimo, bile so izredne razmere, bila je vojna, bilo je noro.« Več

  • Umazana igra

    V članku Umazana igra, ki je bil objavljen v Mladini 13. maja 2016, je navedenih več napačnih oziroma neresničnih trditev. Več