• Pisma bralcev

    Zlobiranci proti ministrici

    Spoštovani gospod Gantar, če se ne motim, so tri zasebne zdravstvene zavarovalnice okoli leta 2013 ugotovile, da premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne bodo mogle dražiti v neskončnost. Magična meja naj bi bila tam nekje pri 30 evrih; pri tej vsoti naj bi se številni mladi – ki zdravstvenih storitev ne potrebujejo v takšni meri – raje odločili, da živijo brez tega zavarovanja. Že pri sedanjih premijah, 27 evrov, je tveganje za zasebne zavarovalnice veliko. Zaradi tega so se v približno tistem času zasebne zavarovalnice domislile: naredimo t. i. prostovoljno dopolnilno zavarovanje pač obvezno! Temu so »strokovno« rekli nizozemski model. Več

  • Pisma bralcev

    Popravek

    Minuli teden sem v komentarju o interpelaciji vlade z naslovom »Teatralni napad« našteval serijo interpelacij, ki so jih v SDS vložili proti posameznim ministrom, pri čemer sem omenil tudi interpelacijo proti ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču. To interpelacijo niso pripravili v SDS, ampak v Združeni levici. Prizadetim se opravičujem.  Več

  • Pisma bralcev

    Rakava dežela

    Rad bi dopolnil nekatere vrzeli v članku Rakava dežela. Osnovno vodilo SZO (WHO ) glede raka in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni, je: ‘’Preprečiti, kar je moč preprečiti, in zdraviti, kar je moč zdraviti.’’ V tem smislu članek premalo poudarja preprečevanje raka. Govori o kirurgiji, zdravljenju z zdravili, presejalnih programih, obsevanju in napredku pri zdravljenju, preventiva pa je zgolj mimogrede omenjena. Če 5-letno preživetje zaradi novih, dragih zdravil pri pljučnem raku zraste iz 12 % na 15 %, je to sicer res relativen napredek, ampak še daleč od tega, da bi smeli zanemariti preventivo. Zdaj smo v zaključni fazi na področju tobačne zakonodaje, kot je v člankih o ozadjih lobističnih pritiskov prodorno pisal g. Mekina. Kajenje sicer povzroči več smrti zaradi srčno-žilnih bolezni kot zaradi raka, pa tudi preštevilne težke bolezni, KOPB in druge. Tobačni dim (aktivno in pasivno kajenje) je po mnenju avtorja Vincenta De Vite v preglednem članku NEJM 200 years of cancer research odgovoren za 40 % smrti zaradi raka. Ne gre le za pljučnega raka, ki je najbolj, v 90 % povezan s kajenjem, ampak tudi za druge vrste raka, ki jih povzroča tobak: na trebušni slinavki, jetrih, požiralniku, sapniku, želodcu, žrelu, jajčnikih, sečnem mehurju, ustih (zanimivo – to so najbolj smrtonosne vrste raka), pa tudi na debelem črevesu, ledvicah, grlu, materničnem vratu, AML in drugod. Več

  • Pisma bralcev

    Priseljenci proti priseljencem

    Najbrž je znano, da je Amerika, dežela tako imenovane demokracije in svobode odločanja »melting pot« ali talilni lonec narodov in da je z odpiranjem vrat mnogim raznolikim kulturam omogočila razvoj in blaginjo, kakršno ima še danes in postala najmočnejša in najbogatejša država na svetu. Trenutno najbrž ne more biti vzor humanosti, čeprav si vsaj 60 milijonov ljudi predstavlja svojo državo kot deželo enakopravnosti in enakih možnosti ne glede na raso, veroizpoved, spolno usmerjenost, zmožnosti take ali drugačne, skratka deželo brez nasilja s humano, socialno politiko. Več

  • Pisma bralcev

    Velika rošada

    V članku Jureta Trampuša „Velika rošada“ (namreč na ustavnem sodišču) že njegov podnaslov pokaže na precejšnjo miselno (konceptualno) zmedo, ki se te dni na veliko razširja po naših medijih ob tem vprašanju. Ta podnaslov pravi: „Izbira novih ustavnih sodnikov ne bi smela biti politična, pa četudi gre za najpomembnejšo politično odločitev tega trenutka“. Razumi, kdor moreš: politična odločitev ne bi smela biti politična? Enako miselno zadrego izraža izpostavljeni poudarek iz članka: „Ustavno sodišče se je v zadnjih letih, ne samo po svoji krivdi ..., začelo spreminjati v politični organ.“ Če bi pisalo „v pristranski politični organ“ in „izbira ne bi smela biti pristransko politična“, se seveda ne bi bilo težko strinjati - tako pa je treba ugovarjati. Več

  • Pisma bralcev

    Dr. Kuštrin Pogoltnež

    Odgovorni urednik Grega Repovž je 25. novembra objavil uvodnik z naslovom: »Dr. Kuštrin Pogoltnež«, ki je najmanj v naslovu precej žaljiv ( SSKJ: požrešnež, lakomnež), obenem pa vsebuje tudi nekaj neresnic. Tako je med drugim zapisal: »Kuštrin je seveda sicer močno sporna osebnost: ne nazadnje ves čas med običajne sindikalne zahteve vpleta tudi zahteve po privatizaciji zdravstvene dejavnosti in niti ne skriva, da je povezan s tistimi, ki poskušajo zdravstveno dejavnost sprivatizirati. Poleg tega je že nemalokrat sindikat izkoristil v korist stranke, ki ji pripada, SDS«. Več

  • Pisma bralcev

    Kakšna bo starost prihodnjih generacij?

    K pisanju me je spodbudil članek v 46. številki Mladine z naslovom Kakšna bo starost prihodnjih generacij? Na sam članek nimam večjih pripomb, saj korektno osvetli resnično žalostno situacijo velikega števila upokojencev, o katerih vedno več poročajo tudi ostali mediji. Moti pa me način reševanja problema. V članku je omenjena Bela knjiga, ki pa je vse bolj podobna črni knjigi in reševanje problematike je vse bolj podobno dokončni rešitvi upokojenskega problema (Endlösung). Več