MLADINA Trgovina
  • Privatizacija duševnega zdravja ..2

    Prispevek Privatizacija javnega zdravja odpira pomembno tematiko strokovnosti in dostopnosti psihološke in psihoterapevtske podpore ljudem – več kot potrebne podpore! Novinarka s pomočjo izbranih sogovornikov prikaže, da področje svetovanja in psihoterapije pri nas ni ustrezno regulirano, predvsem pa opozori na množico problematične ponudbe te podpore, ki ima lahko (in obstaja kar nekaj primerov) škodljive učinke. Žal pa prispevek izpade kot lobiranje za klinične psihologe kot edini možen profil – ob psihiatrih – ki naj bi nudil primerno podporo ljudem z (vsakovrstnimi) duševnimi težavami. Pri tem s pomočjo citiranja specialistke klinične psihologije ovrednoti že leta pripravljen predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti kot past, ki naj bi predvsem podpirala finančni interes zasebnih izobraževalcev psihoterapevtov. Prav tako avtorica kar privzame interpretacijo, da so samo trije psihoterapevtski pristopi dovolj znanstveno dokazano učinkoviti, da jih “priznavajo vsa ključna svetovna združenja in mednarodne klinične smernice za zdravljenje”. Novinarka ni iskala informacij pri nobenem od izpostavljenih zasebnikov ali akterjev, ki si prizadevajo za zakon. Kar nekaj jih je tako doživelo diskreditacijo brez možnosti besede njih samih ali njihovih klientov. Tako članek daje vtis, da se je dala prepričati medicinskemu lobiju, ki očitno ne želi odpreti vrat za izvajanje psihoterapije nikomur drugemu razen kliničnim psihologom in seveda psihiatrom. Več

  • Privatizacija duševnega zdravja ..1

    V razlagi državne zapletenosti v tragedijo duševnega zdravja se novinarkini sogovornici dr. Sani Čoderl Dobnik prikrade pomembna napaka, na katero uporabniki in preživevci psihiatrije opozarjamo že vrsto let: ni res, da se je lani ‘iztekel petletni Nacionalni program duševnega zdravja, ki je predvideval pet novih svetovalnih centrov za otroke, mladostnike in starše, a kaj, ko iz tega ni bilo nič’. Več

  • Koliko človečnosti?

    Ali je kaj čudnega, da Cerarjeva vlada ustvarja nov represiven zakon o migrantih, zapira meje, ograjuje deželo z rezilnimi žicami, nabavlja nov vodni top, paralizatorje, podeljuje večja pooblastila vojski in policiji, kriminalizira begunce (ali pa vsaj dopušča, da to počnejo drugi) , krši lastno ustavo in usmeritve EU, vse z izvršilnimi pooblastili gestapoidni notranji ministrici? Nič čudnega ni. Cerar je aktivni katolik, na fotografiji v časopisu smo ga videli stati skupaj s prištinskim doktorjem znanosti Ivanom J.J, v cerkvi pri maši, v prvi vrsti. Drugi od obeh se je nekoč sicer trdno naslanjal na rdečo zvezdo,a ko so mu jo spodmaknili, se je brž naslonil na vatikanski križ. Več

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    »Želim si tudi, da bi politiki in mediji brez pompa zagrebli mrtve. Nič več. Samo to bi bilo zame pravo pietetno dejanje.« Zgornjo misel je napisala gospa Polona Jamnik z Bleda v komentarju mojega odgovora gospe Zori Konjajev o pieteti, o pokopu žrtev iz Hude jame. Več

  • Ognjemet kot naravna katastrofa

    Branje tega pisanja, ki je rezultat pamfleta (po SSKJ: sestavek, s katerim se sramoti kaka oseba, stvar, dogodek; sramotilni spis …) avtorja Bernarda Nežmaha, za marsikoga ne bo prijetna stvar. Marsikdo (in ve se, kdo) bo skočil pokonci in se postavil v bran avtorju pamfleta z zgornjim naslovom. Brez argumentov, seveda. Več

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovana zdravnica dr. Zora Konjajev s svojim pismom predsedniku Pahorju gotovo ni imela namena spodbuditi polemik. Hudo mi je, če mogoče burkajo njen tako zasluženi duševni mir. Več

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovani Tit Turnšek! Več

  • Tobak proti funkcionarjem

    V pregledu leta 2016 nam prodorni novinar Borut Mekina lepo predstavi nezdružljivost interesa tobačnih kartelov in javnega interesa. Spomnimo se, da je kajenje tobaka daleč največji vzrok umrljivosti in obolevnosti, ki bi ga lahko preprečili. Leto 2016 je bilo prelomno na tem področju, od izida knjige Zlati holokavst in močnem odmevu le-tega, se je, po dolgih desetletjih skromnega razumevanja zgodil dejanski preobrat pri razumevanju tega fenomena, od stroke pa do najširše javnosti. V Tarči 27.10. videna vnaprej posneta propaganda tobačne industrije: ‘’Priznavamo, da so tobačni izdelki škodljivi,’’ – seveda brez konkretne navedbe, kako katastrofalno škodljivi so, da so namenoma načrtovani za ustvarjanje zasvojenosti, zavajanje, da gre za izdelek, kot so drugi, in naivni prispevki novinarjev, so najbrž zadnji preostanki nekih drugih časov, ko se je o tem poročalo neodgovorno. Čudno je, da se določeni vodilni predstavniki zdravnikov (prav tisti, ki bi morali biti za te izide odgovorni in so nosilci privilegijev) še pretvarjajo, da se jih tema ne tiče; podobno kot nekateri odgovorni na ključnih položajih v medijih. Potrebno bo kdaj pokazati umirajoče bolnike (zaradi posledic kajenja umre vsak dan 10 oseb), med njimi tudi znane osebnosti, kdaj povprašati po sestavinah cigaret - od bronhodilatatorjev, anestetikov, vlažilcev, pospeševalcev gorenja, lepil, barvil - do polonija 210. Namesto o neobstoječem ‘’boju’’ med kadilci in nekadilci bo treba pisati o tobačni industriji in njihovem izdelku. Preveriti bo potrebno, ali tobačna industrija končno priznava, da kajenje predvidljivo povzroča najmanj 17 vrst rakov, KOPB (na koncu pravo utapljanje na suhem), infarkte in kapi, da je poraba cigaret sorazmerna z umrljivostjo zaradi kajenja, da kar 2/3 kadilcev zaradi posledic kajenja umreta. Potrebno bo povedati, da fi ltri nikoli niso fi ltrirali, da gre pri ventilaciji za prevaro z laserskimi luknjicami (za zavajajoče vrednosti nikotina in katrana) in podobno. Povedati bo potrebno, da ne gre le za katastrofalne zdravstvene posledice, ampak tudi za ogromne stroške za družbo: izgubo življenj, izgubo dela, za pomemben vzrok revščine, neenakosti in onesnaženja. Vprašati bo treba, zakaj se ves ta čas (še danes) vsakodnevno prodaja to trdo drogo otrokom in mladostnikom. Več

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovani! Več

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovana gospa dr. Spomenka Hribar! Več