MLADINA Trgovina
  • Naj zaposlovalec

    V podjetju Lidl Slovenija je že skoraj 1300 zaposlenih, od tega jih je več kot 70 odstotkov, pretežno v trgovinah, zaposlenih za krajši delovni čas od polnega. Sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji trenutno pri izračunu mesečnih pokojnin poleg zneska, ki ga posameznik vplača v pokojninsko blagajno, upošteva tudi dopolnjeno delovno dobo – čas zaposlitve v urah. Zaposleni za krajši delovni čas od polnega imajo sicer možnost, da si pokojninsko dobo za razliko do polnega delovnega časa doplačujejo sami, a to po sedanji pokojninski ureditvi ne izboljšuje njihovega položaja, saj bodo kljub doplačilom do polne pokojninske dobe zneski njihovih starostnih pokojnin nižji, kot bodo zneski pokojnin tistih, ki skupno vplačajo enako vsoto, a so zaposleni za poln delovni čas. V podjetju Lidl Slovenija menimo, da je tak sistem do zaposlenih za krajši delovni čas nepravičen in ne omogoča enakopravne obravnave. Iz tega razloga smo leta 2014 na pristojno ministrstvo vložili tudi predlog za spremembo zakonodaje in pozvali k ukrepanju, vendar so bili naši predlogi zavrnjeni. Več

  • Plin za izvoz

    Geoenergo d.o.o je imetnik izključnih pravic za izkoriščanje in prodajo mineralnih surovin na pridobivalnem prostoru v Murski depresiji in ima z družbo Ascent Slovenia Limited sklenjeno pogodbo o skupnih operacijah (Joint Operating Agreement), na podlagi katere ta zagotavlja sredstva za potrebne aktivnosti. Julija 2016 je Geoenergo z družbo INA sklenil pogodbo o prodaji surovega naravnega plina znotraj Geoenergovih in Ininih proizvodnih sistemov. Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Bralci, ki od daleč spremljajo razpravo na temo prispevka Privatizacija duševnega zdravja, so si lahko na podlagi odziva Sane Čoderl Dobnik, predsednice Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, v številki Mladine z dne 10. 2. ponovno izgrajevali mnenje na podlagi pristranskih informacij ter nekaterih netočnih pripisovanj (recimo moje domnevne povezanosti s SFU). Avtorica prispevka s svojim debatnim slogom poziva h klasičnemu slovenskemu polemiziranju, ki ga lahko vzporedno prebiramo v ostalih pismih bralcev, kjer se zdi, da smo v ločenih čolnih in vsak uveljavlja ‘svojo resnico’ ter si želi, da se sosedov čoln potopi. Lahko samo ponovim, da si želim dialoške razprave, temelječe na celovitem, izčrpnem primerjalnem pregledu regulativ področja podpore ljudem v duševnih zagatah ter na objektivnem in vključujočem pregledu analiz učinkov psihoterapevtske podpore, pa tudi metarefleksiji raziskovanja tako kompleksne tematike. Kot pravijo dodatni odzivi: “Čas je, da se različni strokovnjaki vprašamo, ali smo naredili dovolj, da bi ljudem v stiski dejansko zagotovili pravočasno in kvalitetno podporo in pomoč. Merilo vsega je človek in njegovo počutje oziroma sprememba le tega po prejeti pomoči. Veličina strokovnjaka pa se med drugim meri tudi po tem, v kolikšni meri zna prisluhniti drugim strokovnjakom, sprejemati kompromise in dobre rešitve, seveda vse absolutno v okvirih strokovnosti in preverjenih resnic.“ (http://metta.si/razmisljanje-ob-prispevku-privatizacija-dusevnega-zdravja-v-mladini-januar-2017/). Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Prispevek o psihoterapevtski dejavnosti je odprl veliko relevantnih vprašanj o stroki, v kateri trenutno v Sloveniji velja zakon iznajdljivejšega in čim bolj neoliberalno usmerjenega posameznika, ker - kot so kolegi lepo razložili - manjkajo sprejeti in z vseh strani upoštevani kriteriji za formiranje psihoterapevta, upoštevanje evalvacijskih meril za posamezne psihoterapevtske šole in predvsem ustrezen ter strokoven nadzor nad dogajanjem. Tako poleg visoko educiranih in kvalitetnih psihoterapevtov (ki jih je žal veliko premalo za potrebe ljudi v stiski) cveti šarlatanstvo, v katerem so odprte možnosti za izkoriščanje stiske in trenutne sugestibilnosti ljudi s problemi, ob tem pa se množijo »šole«, ki ne ponujajo pomoči, pač pa direktivne nasvete, ki izhajajo bolj iz terapevtovih stališč in prepričanj, kot iz klienta ali strokovne utemeljenosti. Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Spoštovani, prebrala sem vaš članek Privatizacija duševnega zdravja in ker sem ga ocenila kot zavajajočega in globoko nekorektnega, se želim nanj odzvati. Prepričana sem, da moje pisanje ne bo edini odziv nanj in upam, da boste lahko objavili še en članek, ki bo bolj korektno predstavil situacijo psihoterapije v Sloveniji. Kot veste, so psihoterapija, psihologija (tudi klinična) in psihiatrija različna področja skrbi za človekovo duševno zdravje in je zato popolnoma neprimerno, da psihologi obravnavajo in omalovažujejo psihoterapevtsko stroko. Psihoterapevti v Sloveniji se združujemo v okviru dveh organizacij, ZPS in SKZP, od katerih je slednja članica Evropske zveze za psihoterapijo (EAP) in je posvojila njihov Etični kodeks in visoke strokovne standarde – na ravni teorije, osebne izkušnje in prakse pod supervizijo – za pridobitev diplome oz. naziva psihoterapevt, zato so vaše besede nekorektne. Seznam kvalificiranih psihoterapevtov različnih smeri si človek, ki išče te vrste pomoč, lahko pogleda na SKZP spletni strani pod Register psihoterapevtov. Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Trenutna razprava o rešitvah pri zagotovitvi kakovostnih psihoterapevtskih uslug v javnem zdravstvu in regulaciji psihoterapevtske dejavnosti je zalo dobrodošla; zato sem bil tudi zelo vesel prispevka na to temo, v katerem je bilo predstavljeno dejstvo, da je klinično psihološko in psihoterapevtsko delo v sistemu javnega zdravstva pomembno, a vse bolj obremenjeno ter da je mest in denarja za specialistično izobraževanje kompetentnih strokovnjakov mnogo premalo. Podatek o razmerju med številom specialistov kliničnih psihologov in psihoterapevtov ter prebivalcev v primerjavi z drugimi državami v EU je dovolj zgovorno. Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Spoštovani, opozoriti bi želeli na napačno navajanje dejstev novinarke Urše Marn v članku z naslovom Privatizacija duševnega zdravja, ki je bil v Mladini objavljen 20. 1. 2017. V članku je zapisano: »Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) podatkov o obremenjenosti kliničnih psihologov ne zbirajo. Priznavajo sicer, da bi bil dodaten kader na področju duševnega zdravja dobrodošel, ‘vendar pa bi bile potrebne dodatne analize in študije o tem, kateri profili bi bili najbolj potrebni.’ Ta odgovor je smešen, kajti dolge čakalne vrste jasno kažejo na pomanjkanje specialistov klinične psihologije.« Navedeno povzema zgolj del odgovora, ki je bil novinarki poslan 19. 10. 2016, in se je glasil: »Iz naših podatkov žal ne moremo oceniti obremenitev psihologov, ker se v ZUBSTAT (Zunajbolnišnična statistika) teh storitev ne poroča. Dodaten kader na področju duševnega zdravja bi bil dobrodošel – tako na področju krepitve duševnega zdravja, prve psihološke pomoči, kot tudi hitrejšega dostopa do zdravljenja ter celovite obravnave, vendar pa bi bile potrebne dodatne analize in študije, kateri profili bi bili najbolj potrebni.« Ker je navedek skrajšan, ne odraža dejansko zapisanega, da se NIJZ zaveda kadrovskih potreb na področju duševnega zdravja, ampak implicira na brezbrižnost NIJZ do obravnavane problematike in kadrov na področju varovanja duševnega zdravja. Poleg tega smo novinarki odgovorili, da čakalnih dob za področje klinične psihologije ne beležimo, torej ne moremo pavšalno sklepati o točno določenih profilih, ki primanjkujejo. Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Kot klinična psihologinja s 35 leti delovnih izkušenj v zdravstvu sem se razveselila objave članka Privatizacija duševnega zdravja, saj se o naši stroki v medijih govori izjemno redko. Deloma je za to gotovo kriva skromnost kolegic in kolegov, deloma pa naša preobremenjenost: članek lepo razkriva obseg pomanjkanja našega kadra. Klinična psihologija je v svetu priznana samostojna stroka. V Sloveniji izobraževanje v obliki specializacije iz klinične psihologije poteka že desetletja. Kot stroka, bogata z znanjem s področja duševnega zdravja, ki je spodbudila ustanavljanje svetovalnic za otroke in mladino, soustanavljala centre za duševno zdravje, skrbela tako za zdravo populacijo v smislu preventive, tako tudi za ljudi z duševnimi motnjami preko diagnostičnih postopkov in kurativno z rehabilitacijo, kliničnopsihološkim svetovanjem, rehabilitacijo na področju nevropsihologije, se ukvarja z raziskovanjem in seveda tudi s psihoterapijo. Psihoterapija je pomemben del zdravljenja oseb z različnimi oblikami duševnih motenj in specialisti klinične psihologije so kot zdravstveni delavci obvezani in večinoma tudi educirani za tovrstno dejavnost – obnovljena specializacija zahteva zaključeno izobraževanje do supervizijskega nivoja iz ene od psihoterapevtskih modalitet, ki so se do sedaj v zdravstvu pokazale kot najbolj učinkovite in jih večina svetovnih zavarovalnic kot učinkovite tudi financira (vedenjsko kognitivne, dinamske, analitične in sistemske družinske terapije). Ne nazadnje je bil Leopold Bregant, ki je iz Nemčije v naše zdravstvo prinesel psihoterapijo, po poklicu klinični psiholog (po tem, ko je končal pravo in psihologijo). Bil je prvi učitelj psihoterapije kliničnim psihologom in psihiatrom, ki so delovali znotraj zdravstva in se združevali v Sekciji za psihoterapijo pri Zdravniškem društvu Slovenije. Ta sekcija je bila zibelka in inkubator nastajanja psihoterapevtov in novih psihoterapevtskih smeri. Spodbujala je tudi vključevanje v izobraževanje iz psihoterapije drugih poklicev (pedagogi, socialni delavci …), ki so znotraj zdravstva bili v kontaktu s pacienti. Več

  • Fabrikacija liderja

    Bernard Nežmah se zelo trudi obdržati pri življenju mit o ubogih esdeesovcih, na katere za vsakim grmom preži Zarota. V zadnjem Pamfletu piše o Hudobnih silah na Delu, ki da člane SDS izganjajo z lestvice popularnosti, kljub temu, da je v anketi o volitvah stranka SDS (le kako ji ob Hudobnih silah to uspe???) na prvem mestu. Kaj pa, če je v resnici takole? Več

  • Uredništvo

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Pisma bralcev

    Zadnji dnevi dinozavrov

    Opravičilo Več