MLADINA Trgovina
  • Franco Juri

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Politika  Za naročnike

    Rojstvo države

    Prvi oktober 2017 je bil dan za zgodovino; v Kataloniji je, dobesedno, tekla kri. Sledili so osuplost, ogorčenje in razočaranje; nasilna represija se ni zgodila na Balkanu, v Rusiji, v Venezueli ali v Turčiji. Zgodila se je v demokratični, miroljubni in civilizirani Evropi, v demokratični, miroljubni in civilizirani Španiji, v demokratični, miroljubni in civilizirani Kataloniji. Evropa je prejšnjo nedeljo v krču in nemo ali z jecljanjem opazovala policijsko nasilje nad Katalonci, ki so želeli le glasovati. Pred tem je predsednik evropskega parlamenta, Antonio Tajani, odločno podprl stališča španskega premiera Mariana Rajoya in katalonsko odločitev razglasil za protiustavno. Podobno je zamrmral predsednik komisije Jean-Claude Juncker. Sledili so mu tudi drugi evropski veljaki. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Politika  Za naročnike

    Luka Lisjak Gabrijelčič, poznavalec razmer v Španiji in Kataloniji

    Z dr. Lisjakom Gabrijelčičem, zgodovinarjem, urednikom revije goriških študentov humanističnih ved Razpotja in izvrstnim poznavalcem razmer v Španiji in Kataloniji, smo se pogovarjali o zgodovinskih vzrokih sedanjih napetosti med Španijo in Katalonijo, o različnih oblikah katalonskega in španskega nacionalizma, o nastanku in zagatah današnjega »asimetričnega« ustroja Španije in kaj katalonska »ruptura«, enostranski prelom z Madridom, pomeni za druge evropske separatistične regije. Pa tudi o ravnanju EU v »iskanju« miroljubnih in demokratičnih rešitev. Več

  • Peter Petrovčič

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Politika  Za naročnike

    Se moramo pogovoriti o ustavnem sodišču?

    Nad ustavnim sodišče je le modro nebo? Kar pomeni, da ima zadnjo in dokončno besedo glede najpomembnejših pravnih in tudi družbenih vprašanj, glede zakonodaje in človekovih pravic? Na vrhovnem sodišču se ne strinjajo, ustavno sodišče po njihovem mnenju presega svoje pristojnosti in pri svoji presoji odločb vrhovnega sodišča uporablja argument moči. O tem bi se morali pogovoriti, pravijo. Odkar so ustavni sodniki razveljavili zadevo Patria, res pogosteje razveljavljajo tudi druge sodbe vrhovnega sodišča in zdi se, da je pogovor o pristojnostih enega in drugega sodišča in razmerju med njima dejansko potreben. Več

  • Jure Trampuš

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Politika  Za naročnike

    Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport ter kandidatka za predsednico republike

    Ministrica za šolstvo Maja Makovec Brenčič je v predvolilni boj za predsednico republike stopila pozno, ankete ji ne napovedujejo visoke uvrstitve. A to je ne moti, vseskozi dela, pravijo njeni sodelavci, predvsem pa naj bi si iskreno želela spremeniti nekatere stvari v slovenski politiki. Katere? Pravi, da politiki ne smejo izključevati, da so tukaj zaradi državljanov, da je prvi izmed njih, torej predsednik republike, tukaj zato, da je moralna avtoriteta, da vodi, daje zgled. Maja Makovec Brenčič ima veliko energije, morebiti tudi zato, ker boksa, tam pridobiva moč. Boks je zahteven šport, vprašanje pa je, kako se bo ministrica znašla v zadnjih tednih predvolilne bitke. Kondicijo bo gotovo potrebovala, te dni so se ji namreč začeli upirati tudi učitelji. Več

  • Kriza evropskih socialdemokratov

    Pravzaprav bi se moralo iziti. Christian Kern, avstrijski zvezni kancler, je nekega večera proti koncu poletja s svojim avtobusom v Illmitz na Gradiščanskem prispel kot rockovski zvezdnik. Pozdravili so ga z vzklikanjem ter godbo na pihala in zaradi lovcev na sebke se je komaj prebil do odra, pred katerim je čakalo okoli dvesto ljudi. Več

  • Uredništvo

    5. 10. 2017  |  Politika

    Kaj vse gre lahko narobe

    Britanska premierka Theresa May je med svojim govorom naletela na nemalo težav - od izgube glasu zaradi kašljanja in odpadajočih črk z napisa za njo, do pranksterja, ki ji je med govorom predal dokument P45, ki ga v Veliki Britaniji delodajalci ponavadi izročijo odhajajočim oziroma odpuščenim delavcem.  Več

  • Fotogalerija: ljubljanski shod v podporo referendumu v Kataloniji

    Pred španskim veleposlaništvom v Ljubljani so se včeraj zbrali protestniki, ki so na miroljuben način želeli opozoriti na nedopustno nasilje španskih oblasti oziroma policije, ki se je znesla nad Katalonci, ki so želeli oddati svoj glas na referendumu za neodvisnost. Več

  • Uredništvo

    29. 9. 2017  |  Politika

    Kučan o Kataloniji

    Pred referendumom za samostojnost Katalonije se je oglasil tudi nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan. "Težko je v današnji Evropi sprejeti nasilje in celo grožnjo z orožjem, s katerima se skuša preprečiti Kataloncem, da uveljavijo naravno pravico naroda do samoodločbe. Izkušnja, ki jo imam kot nekdanji predsednik predsedstva Slovenije, ko se je ta v okviru Jugoslavije odločala za samostojnost, mi nalaga dolžnost, da pozovem k opustitvi uporabe sile in grožnje z vojaškim posredovanjem. Tudi v zaostritvah med Madridom in Barcelono je edina pot le dialog o temeljnih vprašanjih, ki katalonske oblasti silijo na pot v samostojnost Katalonije in uveljavljanja pravice do samoodločbe. Tega dialoga očitno doslej ni bilo," je v sporočilu za javnost, ki ga je prek Twitterja delil tudi ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange, zapisal Milan Kučan. Več

  • Borut Mekina

    29. 9. 2017  |  Mladina 39  |  Politika

    Gneča pri maši

    Ko je na začetku tisočletja cerkev začela darovati maše za policiste, zanje ni bilo posebnega zanimanja. Ko se je recimo leta 2007 cerkev odločila za mašo v Črnomlju, se je na njej zbralo le okoli 25 policistov, nič kaj navdušenih nad novo prakso. Uradno je bila udeležba seveda osebna odločitev vsakega posameznika, ker pa policisti teh osebnih odločitev še niso bili vajeni, jim jih je bilo treba »privzgojiti«. Tedaj jih je recimo k maši pozival kar komandir črnomeljske policijske postaje, ki je obvestila obesil tudi na »uradni« oglasni deski. Številni poske policijske postaje, ki je obvestila obesil tudi na »uradni« oglasni deski. Številni poske policijske postaje, ki je obvestila obesil drejeni se niso hoteli zameriti šefu. Več

  • Izak Košir

    29. 9. 2017  |  Mladina 39  |  Politika

    Nesmiselno uravnoteževanje

    Če ste spremljali zadnje predreferendumsko soočenje na TV Slovenija, ste opazili, da so enega od gostov iz televizijskega studia odpeljali varnostniki. Šlo je za Egidija Kozjeka (predstavnika Stranke enakopravnih dežel), ki je med oddajo začel metati papirje in se nasilno vesti. Kdo je kriv za takšne incidente? Nacionalna televizija, ki goste, znane po problematičnosti, vabi, ali gostje, ki se v oddajah neprimerno vedejo? Več