MLADINA Trgovina
  • Darja Kocbek

    7. 8. 2017  |  Politika

    Strah pred vrnitvijo desnice

    V opoziciji, ki si v Venezueli prizadeva odstraniti z oblasti levičarskega voditelja Nicolasa Madura, vlada skrajna desnica. Če bi ji uspelo priti na oblast, bi Venezuelce čakala ukinitev protestov, s katerimi izražajo svoje nestrinjanje v zadnjih 15 letih. Eden od vodij opozicije Leopoldo López je pred dnevi v slogu predsednika ZDA Donlada Trumpa po twitterju državljane pozval, naj gredo na ulice in s silo izsilijo priznanje rezultatov referenduma, ki ga je 16. julija organizirala opozicija proti Maduru. Več

  • Zahteva, da se kandidatura Boštjana M. Zupančiča za člana odbora OZN umakne, bo očitno uresničena

    V Judovskem kulturnem centru Ljubljana z ogorčenjem ugotavljamo, da se antisemitizem in izkrivljanje dejstev in zgodovine holokavsta v slovenski javnosti vse se pogosteje pojavljajo. Zadnji primer, ki se ponaša z izjemnim cinizmom in zraven še blatantno mizoginijo, je izpod peresa nekdanjega sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice v Strassburgu in še aktivnega uslužbenca Minstrstva za pravosodje, Boštjana M. Zupančiča. Tarča njegovega napada na facebooku je bila nedavno preminula Simone Veil (1927 – 2017), pravnica, sodnica, bivša francoska ministrica za zdravje (1974 – 1979) in predsednica Evropskega parlamenta (1979 – 1982), prva predsednica francoske Fundacije za spomin na holokavst in članica Francoske akademije, ki je bila kot otrok internirana v Auschwitzu in tam izgubila večino svoje družine. Boštjan M. Zupančič trdi, da je Simone Veil zaradi travmiranosti v holokavstu kot ministrica, ki je dosegla dekriminalizacijo abortusa, postala »največja morilka vseh časov.« Več

  • Izak Košir

    4. 8. 2017  |  Politika

    Tudi Ljudmila Novak bo kandidirala za predsednico republike

    Predsednica NSi Ljudmila Novak je napovedala kandidaturo za predsednico republike. »Imam polno podporo stranke in tudi številnih ljudi, ki so izrazili željo, da kandidiram,« je pojasnila. Nekdanji predsednik stranke in evropski poslanec Lojze Peterle je njeno kandidaturo podprl in povedal, da Slovenija premore malo politikov, ki znajo prisluhniti, zato je njene kandidature izjemno vesel.  Več

  • Izak Košir

    4. 8. 2017  |  Politika

    Predsednikove počitniške vragolije brez čelade

    Borut Pahor se na prihajajočo predsedniško tekmo vozi brez čelade. Več

  • Christian Neef

    4. 8. 2017  |  Mladina 31  |  Politika

    Andrej Končalovski, režiser

    Sedež produkcijske hiše režiserja Končalovskega je v nekdanjem kulturnem domu sovjetskega strankarskega časopisa Pravda (Resnica) na moskovski Ulici pravdi (Ulici resnice). To je sicer naključje, ki pa ni brez ironije, kajti Končalovski ne verjame v nobeno od resnic in ima slabo mnenje o političnih prepričanjih. Že v sovjetskih časih je veljal za neprilagojenega. Star je 79 let in izvira iz slavne umetniške družine. Oče, pisatelj Sergej Mihalkov, je po Stalinovem naročilu napisal besedilo za državno himno, brat, filmski ustvarjalec Nikita Mihalkov, je dobitnik oskarja. Končalovski, ki je prevzel mamin dekliški priimek, je v osemdesetih letih snemal v Hollywoodu in je pozneje živel v Italiji in Franciji. Je producent okrog 30 filmov, napisal je tudi približno toliko scenarijev, poleg tega je na oder postavil več oper in dram v Parizu, Milanu in New Yorku. Za zadnji film Raj je na lanskem beneškem filmskem festivalu dobil srebrnega leva, film pa je bil tudi v ožjem izboru za kandidate za oskarja za najboljši tujejezični film. Govori o vojni in Končalovski je z njim spodbudil številne razprave – tako je z večino njegovih filmov in mnenj o razmerah v Rusiji. Več

  • Erik Valenčič  |  foto: Miha Mohorič

    4. 8. 2017  |  Mladina 31  |  Politika

    Zbogom, orožje?

    Od Erbila, moderne prestolnice iraškega Kurdistana, do razdejanega Mosula je približno 90 kilometrov. Cesta je razmeroma dobra – nobena vojska je ni uničila, saj nobeni to ne bi koristilo –, a kljub temu vožnja praviloma traja več ur in človek nima stoodstotnega zagotovila, da bo prispel na cilj. Tako je zaradi številnih nadzornih točk, ki so jih postavili pripadniki vojaških sil in najrazličnejših paravojaških enot. Nad njihovimi glavami, ki se v tem času kuhajo pri stalni temperaturi 50 stopinj Celzija, plapolajo zastave različnih barv in z različnimi simboli, od kurdskega orla do kalifa Alija, ki ga častijo šiiti. Nobenega ponosa ni v tem plapolanju, prej se zdi, da se zgolj ogibajo peklensko vročim sunkom vetra. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    4. 8. 2017  |  Mladina 31  |  Politika

    Andrej Podpečan, kmet

    Andrej Podpečan iz Galicije je kmet. Na sedemintridesetih hektarjih goji sto krav, po trideset prašičev in kur, prideluje sir, skuto, jogurt in mesne izdelke ter prodaja svoje blago prek svoje trgovine in kmetijske zadruge, nekaj pa tudi v Mercatorju. Plečat in s pestmi kot kladivi, premeten in brez dlake na jeziku se Podpečan zdi kot junak iz kakšnega Tavčarjevega ali Cankarjevega dela. Njegov glas, včasih hudomušen, včasih zagrenjen in včasih jezen, je eden od glasov slovenskega podeželja, razpetega med dogmami tradicije in realnostjo globalizacije. S kmečko pametjo, prebiranjem knjig in opazovanjem življenja okoli sebe na svoj način išče odgovore na kompleksna vprašanja vsakdana. Več

  • Nevermore*

    Stal je pred nami, v brezhibni modri, tridelni obleki, z metuljčkom in manšetnimi gumbi, obut v pološčene črne usnjene čevlje. In z odprto knjigo v rokah. V usnjenem ovitku, ravno prave velikosti, da se je prilegala dlanem, v katerih jo je držal nekako nežno in pozorno, kot bi šlo za nekaj zares pomembnega in dragocenega, kak kos iz osebne ali družinske zbirke. In nam bral iz nje. »Once upon a midnight dreary, while I pondered weak and weary, over many a quaint and curious volume of forgotten lore - While I nodded, nearly napping, suddenly there came a tapping...«In tako dalje in brez ustavljanja, celega vražjega Krokarja. Če ne bi bil, kot nezrel devetnajstletnik, tako željan norčevanja in bi se, skupaj še z nekaj podobno nezrelimi sošolci, malo manj muzal in trkal s kazalcem v sence, bi v tistem trenutku morda lahko začutil nekaj od tistega humanističnega elitizma, ki nam ga je obljubljal na informativnem dnevu in bi se mi morda celo lahko zazdelo, da se skozi okno predavalnice drugega letnika ne vidi nabrežja Ljubljanice s picerijo Ljubljanski dvor, ampak pokošena angleška trata kakega filmskega univerzitetnega kampusa, kot smo ga kako leto ali dve prej lahko v kinu gledali v Društvu mrtvih pesnikov ali pa kdaj prej na televiziji v črno- beli klasiki Nasvidenje, gospod Chips. Več

  • Nezakoniti shodi pred sodišči

    »V demokratični državi mora imeti vsakdo možnost izbirati priložnosti in svobodno stopati po poti, ki si jo začrta. Da bi lahko tako ravnal, ga varuje pravo. Vendar mu pravo nalaga tudi, da ob uresničevanju svoje svobode zaradi sobivanja z drugimi ljudmi hkrati izpolnjuje svoje obveznosti do sočloveka in do družbene skupnosti.« S temi besedami, s katerimi se verjetno strinjamo vsi, je svoj nagovor na Dnevih slovenskega sodstva začela predsednica ustavnega sodišča dr. Jadranka Sovdat. Več

  • Urša Marn

    4. 8. 2017  |  Mladina 31  |  Politika

    Narobe svet

    Trgovina je ena največjih gospodarskih dejavnosti v Sloveniji: zaposluje 79 tisoč delavcev in ustvari skoraj petino bruto domačega proizvoda. Lani so čisti dobički v trgovini znašali 628,7 milijona evrov – to je 18,1 odstotka več kot leta 2015 in kar 41,8 odstotka več kot leta 2008. Kljub okrevanju pa podjetja le stežka dobijo nove delavce. Tuš jih že nekaj časa išče z oglasnimi plakati, tistim svojim zaposlenim, ki priporočijo nove delavce, pa celo obljublja finančno nagrado. Mercator jih išče na primer tudi z oglaševanjem na socialnih omrežjih. A zanimanje je majhno, kajti plače v tej dejavnosti so nizke, delovni čas pa neugoden. Več