MLADINA Trgovina
  • Dino Bauk, pravnik in publicist

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Politika  Za naročnike

    Utrjevanje za umiranje

    V prvem postroju, v civilki, še vedno s frizurami, je tisti prvi »Mirno!« sprožil smeh, zajebancijo, kaj pa drugega. V vrsti nas je stalo trideset. Juncev med dvaindvajsetim in petindvajsetim, svežih z raznih fakultet, pravniki, strojniki, ekonomisti, jezikoslovci, zdravniki, v poskusu na čim manj boleč način odslužiti sedemmesečni dolg domovini. Šola za častnike vojnih enot, Šentvid - Ljubljana. Blizu doma. Preblizu, da bi se lahko naša vojaška zgodba kosala s tistimi iz Knina, Tuzle, Kikinde ali Tetova, ki smo se jih naposlušali od starejših modelov z ulice, ki so jih objokane punce spremljale na železniško postajo, v naslednjih mesecih pa jih enega za drugim dajale na čevelj. Predolgo je eno leto, ko jih imaš osemnajst. Jebi ga, to je to za ta denar, vojašnica na obrobju Ljubljane, ki si je dvorišče delila s Škofijsko gimnazijo. Pred nami uniformirana poveljnika. Nerealizirani bojni pilot in nerealizirani kapitan bojne ladje. Pot do uresničitve otroških sanj sta jima prekrižala razpad države in rojstvo nove, ki jima je za tolažilno nagrado, namesto modrine neba in sinjine morja, lahko ponudila samo prah in blato pod pehotnimi škornji. In nas, razvajene študente – absolvente, zaležane in prekajene, da nas v sedmih mesecih spremenijo v častnike rezervne sestave. V prave dedce. Njuno vpitje, z nabreklimi debelimi vratnimi žilami in vijoličastimi lici sprejemamo, vsi smo gledali filma Oficir in gentleman in Full metal jacket, vemo, kakšna je igra, razumemo porazdelitev vlog in jo sprejmemo. Važno je sprejeti pravila igre. Vprašajte udeležence Big Brotherja, Survivorja in drugih abotnosti. Šele ko sprejmeš pravila igre, se zajebancija in uživancija lahko začneta. Brnenje brivnikov in padanje kodrov študentskih pričesk na parket učilnice. Postajamo si podobni, na balin postriženi gušterji v novih, iz polivinila ravnokar iztrganih, maskirnih uniformah, ki se še niso prilegle našim telesom. Tudi kar dobra zajebancija. Smejimo se eden drugemu in iščemo ogledalo, da bi se smejali še samim sebi. Kocka – belo, kocka – belo, kocka – belo ... postiljamo neštetokrat in vemo, da ne bo konca, da danes nobena rjuha ne bo napeta dovolj, da bi bilo konec tega sizifovskega drila prvega vojaškega dne. Še kar zajebancija, okej je, nič hudega nam v resnici ni. Smrčanje in prdenje, mala nočna muzika vsake spodobne vojaške spalnice. Zato je pomembno zaspati prvi. Čeličimo se, utrjujemo. To je baje smisel vsega skupaj. Od pičkice do človeka v samo sedmih mesecih. Vstajanje sredi noči in tekanje po meglenem dvorišču, sklece, počepi, gušterjev let (tako imenovani burpee, v modernem fitnes izrazju), korakanje, plazenje, razstavljanje in sestavljanje kalašnikova, pretekanje, zaleganje, streljanje, metanje bomb, vožnja v oklepnem osemkolesniku, polet s helikopterjem. Igranje vojne s slepimi naboji. Vrhunska zajebancija, polna testosterona. (Sve je super i sve je za pet, kad si muško i voliš nogomet, bi nam lahko prepevali Pips, chips i videoclips, če se ne bi čisto vsakemu požarnemu, in to vsako jutro, zdelo primerno zavrteti jebeni Status Quo). Več

  • Albert Mrgole, družinski terapevt

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Politika  Za naročnike

    Kako se iz fantov naredijo možje

    Mentaliteta nekega nostalgičnega uma je povezala odhod na obvezno služenje vojaškega roka v JLA z dvema slikama: prej je bil fant, otrok, iztrgan iz maminega naročja in varnega domačega okolja, po obredu prehoda pa se je vrnil zrel in odrasel mož. Seveda je slika nostalgična in anahronistična, s tem pa pretirano poenostavljena. Zamisli, povezane s ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka, ob vsem tem skrivajo tudi jasno sliko totalitarističnega in avtoritativnega uma. Morda je to eden od lepših simptomov, ki kažejo, kako se totalitarni um iz socialističnega okvira nespremenjeno nadaljuje v demokratičnem. Več

  • Razdeljena država

    Nemčijo čaka predvolilni boj kot v starih časih bonske republike. V obdobju, ko so populisti Trumpovega kova na videz presegli tradicionalno delitev na levico in desnico, je Schulz v ospredje svoje kampanje postavil klasična vprašanja razdeljenosti. Revni proti bogatim, zgoraj proti spodaj, delo proti kapitalu. Išče podporo sindikatov in namerava poskrbeti, da bo Nemčija spet »boljša in pravičnejša«. Več

  • Marjan Horvat

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Politika  Za naročnike

    Slabokrvni projekti sprememb

    Bela knjiga o prihodnosti Evrope, ki jo je prejšnji teden pompozno predstavil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, je s svojimi petimi scenariji (mogočega) razvoja Evropske unije v naslednjih desetih letih (namenoma) ohlapen in nedorečen poziv k premisleku o sedanjem ustroju integracije in možnih reformah Unije. V dokumentu na 32 straneh je vsak »scenarij« razvoja skiciran v obliki tez pro et contra, dopolnjen z razpredelnico ključnih sprememb v ustroju EU ob njegovem udejanjenju, in – da bi jih Evropejci zares doumeli – z navedbo konkretnih sprememb v praksi. »Scenariji so po svoji naravi seveda ilustrativni. Spodbudili naj bi k premisleku. Ne vsebujejo podrobnega načrta za njihovo izvedbo,« so se opravičili avtorji Bele knjige. Več

  • Jure Trampuš

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Politika  Za naročnike

    Smo se za to borili?

    Matjaž Hanžek, poslanec Združene levice, je vojsko služil še v zlatih časih Jugoslavije, bil je le malo starejši od drugih, ko so ga, 28-letnika, poslali v Smederevo med tankiste. Za sabo je imel pesniško-uporniško obdobje nagajanja oblasti, tako da so bili v vojašnici vnaprej obveščeni, kdo prihaja iz Slovenije. »Nisem niti vedel, zakaj bi moral zapravljati čas, hkrati sem načelno proti militarizaciji družbe, zato sem pred odhodom stavil s prijatelji, da mi bo uspelo iz vojske priti do 29. novembra,« se spominja Hanžek. »Veliko znancev, ki niso želeli služiti, se je vojski uprlo z agresijo, a so naredili napako, ravno vojska je tista, ki zna obvladati nasilje. Sam sem ubral drugačno taktiko, delal sem vse, kar sem moral, dvojno, še več, javljal sem se, čistil sem stranišča, kar je bilo kasneje dokaz, da sem nor. Težave sem imel le z zdravnikom, ki ni verjel, da sem zmešan, dajal mi je tablete, a jih nisem pogoltnil. Po nekaj tednih so me poslali na medicinsko akademijo v Beograd, tam pa sem dobil diagnozo, da sem psihoneurosis nuclearis. Stavo sem dobil. V Ljubljano sem se vrnil tri dni pred dnevom republike.« Več

  • Staš Zgonik

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Politika  Za naročnike

    Nesprejemljivi zaostanki

    »Po prehodu na novo lokacijo in na nov način poslovanja maja lani je administrativno delo komisije za medicinsko etiko hudo zastalo. Komisija se raziskovalcem, naročnikom raziskav in vsem drugim strankam opravičuje za zamujanje odgovorov in posledične nevšečnosti.« Sporočilo na naslovni strani spletne predstavitve komisije je zelo zgovorno. Več

  • Klemen Košak

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Politika  Za naročnike

    Izkoriščevalčev vajenec

    V Sloveniji bomo po desetih letih spet uvedli vajeništvo, saj je večina poslank in poslancev napovedala podporo vladnemu zakonskemu predlogu. Strinjajo se s trditvami ministrice za izobraževanje Maje Makovec Brenčič, da bo zakon delodajalcem približal poklicno izobraževanje ter prinesel nove zaposlitvene možnosti. V parlamentu predlogu nasprotuje le Združena levica, z njo pa se strinjajo tudi dijaška organizacija, zveza srednjih šol in sindikati. Vsi opozarjajo, da bo sistem bolj koristil podjetjem kot srednješolcem, delavcem pa bo škodil. »Zdi se, kot da je zakon pisan predvsem na kožo delodajalcem, saj bodo s tem pridobili poceni delovno silo,« so v sindikatu Mladi plus izrazili mnenje mnogih. Več

  • Izak Košir

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Politika  Za naročnike

    Drugorazredne (evropske) državljanke

    Tik pred 8. marcem so evropske ženske slišale nič kaj prijazno izjavo, ki je dvignila precej prahu po vsej Evropi. Še bolj skrb zbujajoče je, da jo je izrekel evropski poslanec, in to v evropskem parlamentu, središču Evropske unije, ki naj bi bila branik človekovih pravic, enakopravnosti in svobodne ter odprte družbe. Za škandal je poskrbel poljski poslanec Janusz Korwin - Mikke, ki je dejal, da morajo biti ženske manj plačane od moških, saj so šibkejše, manjše in manj inteligentne od njih. Več

  • Peter Petrovčič

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Politika  Za naročnike

    Le še 99 dni …

    Je slovensko pravosodje res tako nesposobno, neučinkovito ali celo skorumpirano, da bo pregon zoper Igorja Bavčarja v zadevi Istrabenz zastaral, domnevno kaznivo dejanje pa ostalo brez pravnega epiloga? Ne, razlogov za Bavčarjev uspeh v bitki s pravosodjem (vsaj tokrat) res ni mogoče iskati v pravosodju, pač pa v kazenskem zakoniku, ki je bil sprejet leta 2008, v času vlade Janeza Janše. Več

  • Jure Trampuš

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Politika

    Vladne stranke utrjujejo diskriminacijo med različnimi partnerskimi zvezami

    Ministrica Anja Kopač Mrak je pripravila ambiciozno reformo družinskega zakonika, uvajajo se posebna družinska sodišča, predvidene so posvojitve vnukov, nov način odločanja o zakonskih in družinskih sporih … A kot vedno se je znova zapletlo na začetku, pri pojmu zakonske zveze. Četudi se zakon ne dotika pravic istospolnih partnerjev, kakor je bilo leta 2012, ko je družinski zakonik padel na referendumu, je konservativne sile znova zmotila definicija zakonske zveze. Ta naj bi bila preohlapna in žaljiva. Na seji sta ministričin predlog najbolj napadala Metka Zevnik in Aleš Primc, za njimi pa predstavniki NSi. Več