MLADINA Trgovina
  • Martin Schulz, predsednik Socialdemokratske stranke Nemčije in kandidat za kanclerja ter najbolj znan nekdanji knjigarnar v Nemčiji

    Martin Schulz naju je sprejel v predprostoru svoje nove pisarne v Hiši Willyja Brandta, na sedežu stranke. Že na poti v pisarno je na pamet navedel prvi odlomek, bil je iz ene od knjig Frančevih zgodb avtorice Christine Nöstlinger, ki jih je bral svojim otrokom. Franc je majhen za svoja leta in zaradi kodrov ga imajo vsi za deklico – to je njegova glavna težava. Schulza ni bilo mogoče ustaviti. V pisarni so bile knjižne police še skoraj prazne. Rdeče platnice del Willyja Brandta so se vse nove bleščale na sredini, desno so bili Zgodovina Zahoda v štirih zvezkih avtorja Heinricha Augusta Winklerja, Do pekla in nazaj Iana Kershawa, medvojni dnevnik Ernsta Jüngerja (stara, oguljena knjiga), dve deli Hansa Fallada, Neodgovorjena vprašanja Joachima Festa, Včerajšnji svet Stefana Zweiga, General v svojem blodnjaku Gabriela Garcíe Márqueza, Maupassantov Lepi striček in Hiša duhov Isabel Allende. Desno pod Brandtovimi deli je bil prazen prostor z vtičnico za televizor. »Gabriel je odnesel celo televizor?« sva vprašala. »Neee, dal sem ga odstraniti,« je odgovoril Schulz. Na njegovi pisalni mizi je ležala le ena knjiga: 150 let SPD v okrožju Wolfenbüttel. Poleg nje je odložil dokumentacijo za novinarje. Za pisalno mizo je stal ogromen star model jadrnice, ki jo je prinesel s sabo, ko se je vselil v pisarno. Več

  • Borut Mekina

    7. 4. 2017  |  Mladina 14  |  Politika

    Banksterji

    Evropska protikorupcijska organizacija Transparency International je prejšnji teden objavila poročilo o vse večji vlogi nedemokratičnih, neformalnih organizacij, ki v EU sprejemajo ključne razvojne odločitve. Pod drobnogled so vzeli delovanje Evropske centralne banke (ECB). ECB, so zapisali, postaja »dominantna sila evropskega ekonomskega upravljanja«, ki sprejema vse pomembnejše politične odločitve, čeprav zanje nima mandata. Več

  • Izak Košir

    7. 4. 2017  |  Mladina 14  |  Politika

    Napačni računalnik …

    Si predstavljate, da lahko obračun akontacije dohodnine oddaste le prek spleta, a imate napačen računalnik, ki je nezdružljiv s sistemom e-Davki? Tudi to se dogaja, o tem priča zgodba samozaposlenega v kulturi. Ta je pripravil vse za oddajo obračuna akontacije dohodnine in se nato želel prek svojega Applovega maca povezati s sistemom e-Davki. Ker ni šlo, je telefoniral na Finančno upravo Republike Slovenije (Furs), tam pa so ga povezali s službo za tehnično pomoč uporabnikom. »Tehnik na Fursu mi je povedal, da se na Applove računalnike ne spozna in da morda prek njih ni mogoče oddati obračuna oziroma se povezati z njihovim sistemom. Kasneje sva prišla do tega, da moj računalnik očitno res ni kompatibilen z e-Davki. Povedali so mi, da druge možnosti ni. Sicer prijazni tehnik mi je nazadnje svetoval, naj si kupim nov računalnik. Ker odvečnega denarja nimam ravno po predalih, sem se odločil, da bom obračun raje oddal na staromoden način – fizično. A to sploh ni mogoče! Vse potrebno sem potem naredil na prijateljevem računalniku, vse skupaj mi je vzelo slaba dva dni,« je opisal neprijetno izkušnjo. Več

  • Staš Zgonik

    7. 4. 2017  |  Mladina 14  |  Politika

    Kadilski teater

    Sredi februarja je državni zbor po dolgotrajnem usklajevanju in navkljub pritiskom tobačnih multinacionalk sprejel enega najstrožjih protitobačnih zakonov na svetu. Kar se tiče omejevanja kajenja v zaprtih prostorih, sicer velikih sprememb ni bilo – popolna prepoved je bila uveljavljena že s prejšnjim zakonom iz leta 2007. A z eno razliko, ki je močno razburila gledališčnike. Več

  • Izak Košir

    7. 4. 2017  |  Mladina 14  |  Politika

    Samodržci

    Ministrstvo za kulturo se je odločilo spremeniti statut Slovenske filharmonije. Največ prahu je dvignila sprememba, s katero bodo imeli tudi zaposleni v tej ustanovi pravico, da pred izbiro direktorja podajo mnenje, ki ni zavezujoče, a je nemalokrat dokaz o (ne)zaupnici. Oglasili so se tudi direktorji sorodnih kulturnih zavodov in institucij, nekateri celo z izjavami, da se s tem (soodločanjem delavcev) vračamo v socializem in v čas samoupravljanja. Več

  • Tožilstvo nad tožilko

    Razvpitih kazenskih postopkov zoper državne tožilce, ki sicer sami v kazenskih postopkih preganjajo druge, v sodobni zgodovini Slovenije ni bilo ravno veliko. Morda je še najodmevnejši primer sedanji pregon zoper višjo državno tožilko Dragico Kotnik, ki je pred leti javnosti postala znana po tem, da je v zadevi Bulmastif (kjer so psi do smrti pogrizli svojega lastnika, zdravnika Sašo Baričeviča) iskala zaroto tranzicijske levice in zlorabo policije. Več

  • Borut Mekina

    7. 4. 2017  |  Mladina 14  |  Politika

    Holokavst ni problem

    V Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) so februarja, na mednarodni dan spomina na holokavst, na policijo vložili ovadbo zoper slovenskega uporabnika Twitterja (@ staroverec), ki je namesto o holokavstu pisal o »holohoaxu« in trdil, da so »vsi glavni elementi holokavsta popolni nateg«, da so plinske celice »laž« in da »plinskih celic, 6M (milijonov pobitih Judov – op. a.) in nazi politike masovnega pobijanja ni bilo … tifus je pa bil«. V 297. členu kazenskega zakonika namreč piše, da se z dveletno zaporno kaznijo kaznuje tisti, ki »… zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, omalovažuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst…«. Več

  • Težave s spominom

    Borut Pahor je pretekli teden na zaslišanju v državnem zboru o gradnji TEŠ 6 poskušal pokazati, da je zaupal ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku – ker je pač to vloga in naloga predsednika vlade. »Lahovnik je bil zagovornik naložbe v šesti blok TEŠ, v strokovnem smislu pa me je tudi prepričal, da je naložba smiselna, da pa je treba nadzorovati ceno in poskrbeti, da se z naložbo nihče ne okorišča.« Več

  • Izak Košir

    6. 4. 2017  |  Politika

    Miza zagovornika načela enakosti iz pisarne prestavljena na pločnik

    Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik se proti diskriminaciji v državi bori iz pisarne, kjer je bila prej tovarna akumulatorjev. Poleg kroničnega pomanjkanja finančnih sredstev se sooča tudi s kadrovskimi težavami (primanjkuje mu namreč strokovnih sodelavcev), zato na obravnavo čaka že več kot 300 primerov. To in še kaj je razlog, zakaj so se nevladne organizacije odločile, da ga podprejo s simbolno gesto in njegovo mizo iz pisarne prestavijo na pločnik pred vladno palačo. S tem neklasičnim protestom bi radi vlado opomnili na njeno obljubo, ko se je ob obisku komisarja za človekove pravice Sveta Evrope najprej pohvalila z nujno finančno okrepitvijo zagovornika, nato pa, takoj ko je komisar Slovenijo zapustil, obljubo pometla pod preprogo.  Več

  • Uredništvo

    31. 3. 2017  |  Politika

    Zakaj nismo načrtovali pravi drugi tir, ki bi ga zgradili ob obstoječem?

    V vseh medijih, v politiki, na predavanjih se govori o drugem tiru med Divačo in Koprom. Drugi tir je nedvomno potreben, moral bi biti zgrajen že včeraj. Javnost se zgraža nad politiko, ki že več kot 20 let samo govori, naredila pa ni nič. Ko pa se spustimo malo globlje, stvari postanejo bolj jasne. To, kar predlagata »stroka« in politika, ni drugi tir, ampak popolnoma nova proga. In to dvotirna! Potekala bo po popolnoma drugi trasi, večinoma pod zemljo, imela bo povprečen nagib 15 ‰ in omogočala hitrosti do 160 kilometrov na uro. Po njej bodo v 95 odstotkih peljali tovorni vlaki. Po današnjih ocenah bo stala predvidoma 1,3 milijarde evrov! Več v članku Nenada Patakyja