MLADINA Trgovina
  • Spomenka Hribar

    6. 10. 2017  |  Politika

    Podrejanja Slovenije EU mi je preprosto dovolj!

    Spoštovani predsednik Vlade R Slovenije! Veselim se vsakega uspeha Vlade (premalo krat doživi priznanje za svoje dosežke!), večkrat sem nezadovoljna, tokrat pa me je razočarala in razjezila Vaša izjava v zvezi z referendumom Kataloncev za samostojno državo! Prav mi, Slovenci bi morali Kataloncem prisluhniti in jih podpreti v njihovi težnji po osamosvojitvi, ker imamo s tem izkušnjo in smo imeli srečo, da nam je uspelo! Obsojamo nasilje tudi nad živalmi, ljudstvu, ki hoče imeti svojo državo, pa moramo priznati njihovo izvirno pravico do samoodločbe! Ja, celo o pravicah živali se govori … Več

  • Borut Mekina

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Politika

    Avstrijski prelom

    Predčasne parlamentarne volitve, ki bodo v Avstriji prihodnji konec tedna, bodo zelo verjetno ene najpomembnejših v povojni zgodovini te države. Da se končuje obdobje vladavine velike koalicije med socialdemokracijo (SPÖ) in Avstrijsko ljudsko stranko (ÖVP), so nakazale že lanske predsedniške volitve, na katerih je kandidata avstrijske desne svobodnjaške stranke FPÖ za las premagal kandidat Zelenih Alexander Van der Bellen. Tokrat pa sta se štirinajst dni pred volitvami voditelja najpomembnejših strank Sebastian Kurz (ÖVP) in Christian Kern (SPÖ) dejansko zapletla v aferi, zaradi česar utegnejo imeti koristi predvsem druge stranke, med njimi seveda tudi FPÖ. Več

  • Izak Košir

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Politika

    Grimsovo citiranje

    Poslanec SDS Branko Grims je v državnem zboru že večkrat navajal Winstona Churchilla. No, vsaj misli, da ga je. Na 33. redni seji, ki je potekala prejšnji teden, je med razpravo o beguncih in njihovih domnevnih zlih namenih dejal: »A veste, odgovor o tem je v tistem preprostem stavku Winstona Churchilla o politiki: Zaupanje je dobro, ampak kontrola je pa še boljša.« Težava je v tem, da nikjer ni dokaza, da bi Churchill to kadarkoli rekel. Ta navedek številni viri pripisujejo nekemu drugemu politiku – ruskemu voditelju in komunistu Vladimirju Leninu. Tudi pri njem sicer ni verodostojnih dokumentov, ki bi dokazovali, da je to resnično izrekel, čeprav je veliko virov, ki mu te besede pripisujejo. Več

  • Igor Jurekovič

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Politika

    Politični mladi

    Pred slehernimi volitvami se govori o volilni neudeležbi mladih v Sloveniji. Nič drugače ni pred prihajajočimi predsedniškimi volitvami. Zgodba je znana – nizka volilna udeležba, ki je sicer simptom večine parlamentarnih demokracij, naj bi predvsem pri mladih kazala na pojav politične pasivnosti. Mladi naj ne bi hoteli biti politično dejavni, pred to družbeno odgovornostjo naj bi bežali v udobje študentskega življenja, zabav, računalniških igric … Več

  • Peter Petrovčič

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Politika

    Kdo bolj krši človekove pravice

    Ko se je vladajoča koalicija v prvi polovici mandata odločila na državne meje postaviti rezilno žico in tja poslati vojsko ter sprejeti strožjo azilno zakonodajo, je temu v vladi edini resno nasprotoval pravosodni minister Goran Klemenčič. Lastni vladi in ministrici za notranje zadeve Vesni Györkös Žnidar, ki je stala za novo zakonodajo, je očital delovanje v nasprotju s temeljnimi človekovimi pravicami in vrednotami. Seveda ni ostalo pri tem, medsebojno obtoževanje je postalo stalnica, zakonodaja, ki se spreminja na obeh ministrstvih, pa tudi dejansko krči človekove pravice. Več

  • Borut Mekina

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Politika

    SDS banksterji?

    Domnevno pranje iranskega denarja v NLB med letoma 2008 in 2010 je za poslanca SDS Anžeta Logarja, ki vodi preiskovalno komisijo za bančni primanjkljaj, afera tisočletja. Vanjo naj bi bil vpleten ves slovenski (levi) politični vrh, ki naj bi bil celo vedel, da največja slovenska banka pere iranski denar, namenjen za izdelavo jedrske bombe. Mediji, ki so v lasti stranke SDS, že vse od razkritja primera špekulirajo, kakšen odstotek od oprane milijarde evrov – morda celo do 60 odstotkov – naj bi bilo v zameno za molk dobilo omrežje, katerega lovke segajo od Milana Kučana do Janeza Zemljariča, SDS pa je o tem primeru »mednarodnih razsežnosti« obvestila celo tuje institucije, kot je evropska komisija. Več

  • Narobe svet

    Poskušal sem stati ob strani in se ne vmešavati, saj nisem ne Katalonec ne Španec, čeprav že več kot štiri leta živim v Barceloni, tam plačujem davke in si ustvarjam dom. A nedeljski dogodki nobenega z zdravo pametjo ne morejo pustiti ravnodušnega. Biti priča temu, kako španska policija poskuša nasilno preprečiti glasovanje, zbada ljudi, ki miroljubno čakajo v vrsti, da bi oddali svoj glas, ali pa s pendreki in gumijastimi naboji deluje zoper državljane, ki se samoorganizirajo, da bi obvarovali že oddane glasovnice, je nekaj nepojmljivega. Še posebej presenetljivo je, kakšni neverjetni medijski spini se dogajajo od nedelje. Namesto da bi se vsi ogorčeno odzvali na dogajanje, obstajajo diametralno nasprotne naracije dogajanja. Več

  • Franco Juri

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Politika

    Rojstvo države

    Prvi oktober 2017 je bil dan za zgodovino; v Kataloniji je, dobesedno, tekla kri. Sledili so osuplost, ogorčenje in razočaranje; nasilna represija se ni zgodila na Balkanu, v Rusiji, v Venezueli ali v Turčiji. Zgodila se je v demokratični, miroljubni in civilizirani Evropi, v demokratični, miroljubni in civilizirani Španiji, v demokratični, miroljubni in civilizirani Kataloniji. Evropa je prejšnjo nedeljo v krču in nemo ali z jecljanjem opazovala policijsko nasilje nad Katalonci, ki so želeli le glasovati. Pred tem je predsednik evropskega parlamenta, Antonio Tajani, odločno podprl stališča španskega premiera Mariana Rajoya in katalonsko odločitev razglasil za protiustavno. Podobno je zamrmral predsednik komisije Jean-Claude Juncker. Sledili so mu tudi drugi evropski veljaki. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Politika

    Luka Lisjak Gabrijelčič, poznavalec razmer v Španiji in Kataloniji

    Z dr. Lisjakom Gabrijelčičem, zgodovinarjem, urednikom revije goriških študentov humanističnih ved Razpotja in izvrstnim poznavalcem razmer v Španiji in Kataloniji, smo se pogovarjali o zgodovinskih vzrokih sedanjih napetosti med Španijo in Katalonijo, o različnih oblikah katalonskega in španskega nacionalizma, o nastanku in zagatah današnjega »asimetričnega« ustroja Španije in kaj katalonska »ruptura«, enostranski prelom z Madridom, pomeni za druge evropske separatistične regije. Pa tudi o ravnanju EU v »iskanju« miroljubnih in demokratičnih rešitev. Več

  • Peter Petrovčič

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Politika

    Se moramo pogovoriti o ustavnem sodišču?

    Nad ustavnim sodišče je le modro nebo? Kar pomeni, da ima zadnjo in dokončno besedo glede najpomembnejših pravnih in tudi družbenih vprašanj, glede zakonodaje in človekovih pravic? Na vrhovnem sodišču se ne strinjajo, ustavno sodišče po njihovem mnenju presega svoje pristojnosti in pri svoji presoji odločb vrhovnega sodišča uporablja argument moči. O tem bi se morali pogovoriti, pravijo. Odkar so ustavni sodniki razveljavili zadevo Patria, res pogosteje razveljavljajo tudi druge sodbe vrhovnega sodišča in zdi se, da je pogovor o pristojnostih enega in drugega sodišča in razmerju med njima dejansko potreben. Več