MLADINA Trgovina
  • Grega Repovž

    10. 2. 2017  |  Mladina 6  |  Politika

    Združena levica

    Če pogledamo zadnje premike na evropskem političnem prizorišču, opazimo tudi dva pozitivna procesa, ne le vse večjo fašizacijo in razcvet populističnih strank. Na eni strani nekakšno treznjenje celotnega političnega prostora, potem ko je bil izvoljen človek, ki je že karikatura novega fašizma in populizma, torej ameriški predsednik Donald Trump. Kot da so se ljudje začeli spraševati: mar res, sem res tako jezen, da bom štiri leta gledal enega od njih? A drugi proces je pomembnejši, začel pa se je po lokalnih berlinskih volitvah, po katerih je na nemški lokalni ravni prišlo do prvega resnega povezovanja med SDP, nemškimi socialdemokrati, in Die Linke, novo levico. S tem je bil prebit zid med novo in staro levico v državi, ki ima tudi na strankarski ravni vpliv na celoten evropski prostor. Več

  • Borut Mekina

    6. 2. 2017  |  Politika

    Varuhinja z zakonom o tujcih na ustavno sodišče

    Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer bo zaradi nedavno sprejete novele zakona o tujcih zelo verjetno zahtevala ustavno presojo, smo izvedeli. Zaradi sprejetja novele je sicer prišlo v največji vladajoči stranki SMC do notranjega spora med predsednikom stranke, predsednikom vlade Mirom Cerarjem, in podpredsednikom stranke ter predsednikom parlamenta Milanom Brglezom. Cerar je tako prejšnji teden zahteval od Brgleza odstop z mesta podpredsednika SMC - zaradi javnega nasprotovanja spremembam zakona o tujcih. Brglez je tako glasoval zaradi ustavnopravnih pomislekov, kot je pojasnil sam. Več

  • Izak Košir, STA

    6. 2. 2017  |  Politika

    Janševi SDS podpora pada

    Razmerja med parlamentarnimi strankami se v drugi letošnji anketi Dela sicer niso veliko spremenila. Opozicijska SDS je s 13,2-odstotno podporo še vedno vodilna stranka, vendar ji je ta od decembra tokrat padla že drugič zaporedoma. Decembra je imela denimo še 15,9 odstotkov podpore, januarja pa že 14,3 odstotka. Če se bo ta trend nadaljeval, lahko še pred poletjem na prvem mestu pričakujemo menjavo. Na drugem mestu je Cerarjeva SMC (10,5 odstotka), ki ji podpora prav tako nekoliko padla. Slabši rezultat je dosegla tudi SD, ki ima po Delovi anketi še 9,4 odstotka podpore. Se je pa občutno zvišala podpora Združeni levici (ZL), ki je na četrtem mestu z 8,2 odstotki. Več

  • Izak Košir

    3. 2. 2017  |  Politika

    Kršenje človekovih pravic je pomembnejše od tega, da predsednik obdrži službo 

    "Zahvaljujemo se vam, da ste se vendarle odzvali. Razumemo, da bi lahko zavrnitev podpisa predstavljala vzrok za ustavno obtožbo, vendar naš argument ni pravniški. Verjamemo namreč, da je odložitev ali morda celo preprečitev sistematičnega kršenja človekovih pravic pomembnejša od tega, da obdržite službo," je na Pahorjev odziv na spletno peticijo odgovoril inštitut Danes je nov danVeč

  • Izak Košir

    3. 2. 2017  |  Politika

    Pahor: Ustavni red mi preprečuje, da bi odklonil podpis ukaza o razglasitvi zakona

    "Spoštovani podpisnice in podpisniki spletne peticije. Glede primernosti in pravne ustreznosti zakona o tujcih je mogoče imeti različna mnenja. Tudi vaše, odklonilno, spoštujem. Ustavni red pa mi preprečuje, da bi odklonil podpis ukaza o razglasitvi zakona. Glede tega vprašanja v strokovni javnosti ni nikakršne dileme. Sprejmite, prosim, to z razumevanjem," je na Twitterju zapisal predsednik republike Borut Pahor. Več o dotični problematiki si lahko preberete v člankih Gospod predsednik, boste ustavili konje? in Predsednik Pahor lahko odstopi. Več

  • Peter Petrovčič

    3. 2. 2017  |  Politika

    Predsednik Pahor lahko odstopi

    Ko je državni zbor v času prve Janševe vlade, leta 2006, spremenil zakon o azilu (s katerim je zožil pravico do azila), je tedanji predsednik republike Janez Drnovšek zakon ocenil kot »preveč restriktiven in da se preveč omejujejo pravice azilantom« in je zadržal podpis zakona. Več

  • Jure Trampuš

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Politika

    Heretični papež

    V torek, 24. januarja, je na poseben obisk v Vatikan prišel Matthew Festing, princ in veliki mojster Suverenega malteškega viteškega reda. Festing prihaja iz vplivne angleške družine, je ljubitelj lova na lisice, njegov oče je bil vojaški feldmaršal, v materini rodbini pa je bilo veliko rekuzantov, katolikov, ki se niso želeli podrediti anglikanski cerkvi. Med predniki velikega mojstra Festinga naj bi bil celo svetnik, londonski mučenec Hadrijan Fortescu. Zgolj kot opomba – med obiskom v Vatikanu, oktobra 2016, je Festingu zaradi »neprecenljivega prispevka k mozaiku globalne humanitarne dejavnosti« državni red za izredne zasluge podelil Borut Pahor. Festing je skratka pomemben, vpliven, spoštovan mož. Več

  • Izak Košir

    3. 2. 2017  |  Politika

    Radio Mladina: Jure Trampuš o tistih, ki bi radi zamenjali papeža

    Prisluhnite Mladininemu podkastu, kjer Jure Trampuš pripoveduje o tokratni naslovni temi, ki jo najdete na tej povezavi.

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/305756321&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Michael Sauga

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Politika

    Schröder ali Corbyn

    Velika Britanija je bila vedno nekakšen preizkusni kamen, kaj bo prihodnost prinesla evropski levici. V 19. stoletju so angleški delavci ustanovili prve sindikate v industrijski dobi. Po drugi svetovni vojni je laburistična stranka vzpostavila sodobno socialno državo. Pol stoletja pozneje sta Tony Blair in njegova politika »tretje poti« postala zgled socialne demokracije, prilagojene tržnemu gospodarstvu. Več

  • Soba za umirajoče

    Spomnite se vseh tistih vicev, ki jih tako rad pripoveduje Slavoj Žižek in ki jih zdaj – v doživetem prevodu Stojana Pelka – najdete tudi v knjigi Žižkovi vici (Ste že slišali tistega o Heglu in negaciji?). Recimo: »Ni čudno, da me spominjaš na Emanuela Ravellija, saj si Ravelli.« Ali pa: »Ta človek izgleda kot idiot in se obnaša kot idiot, a naj vas to ne zavede – on je idiot!« Ali pa: »Zakaj mi praviš, da greš v Lemberg, ko pa greš v resnici v Krakov?« In seveda, mednje sodi tudi vic o pacientu, ki se v veliki bolniški sobi s številnimi posteljami pritožuje zdravniku nad nenehnim hrupom in kriki drugih pacientov, zaradi katerih se mu meša. Ko mu zdravnik razloži, da se ne da nič storiti, če se pacienti tako obnašajo, nihče jim ne more prepovedati obupa, ker vsi vedo, da umirajo. Pacient dahne: »Zakaj jih ne namestite v ločeno sobo za umirajoče?« Zdravnik odvrne: »Pa saj to je soba za umirajoče!« V vseh teh vicih na istost naletimo tam, kjer pričakujemo razliko. Kar deluje komično. Več