MLADINA Trgovina
  • Peter Petrovčič

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Politika

    Pahor ne bo odnehal, dokler še lahko kaj stori za SDS

    Predsednik republike Borut Pahor je ta teden po štirih mesecih razmisleka poslanskim skupinam predstavil tri imena za ustavne sodnike. In s tem le še potrdil, da je idejo o svetovnonazorski uravnoteženosti ustavnega sodišča zlorabil za imenovanje kandidatov v skladu z željami političnih strank. Več

  • Jure Trampuš

    3. 3. 2017  |  Politika

    Juncker mobil v Ljubljani

    Brez komentarja. Več

  • 3. 3. 2017  |  Politika

    Radio Mladina: Peter Petrovčič o tem, ali bo pregon zoper Bavčarja zastaral

    Pogovor je nastal na podlagi članka Le še 106 dni do zastaranja pregona zoper Igorja Bavčarja.

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/310323941&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=fals

    Več

  • Klemen Košak  |  foto: Borut Krajnc

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Politika

    Stane Saksida, sociolog

    Vlada je pred tremi tedni predstavila vizijo 2050, s katero je napovedala, da bomo čez 30 let samozavestno živeli kakovostno življenje v skupnosti, kjer bomo drug drugemu zaupali. Ta vizija je zanič, pravi Stane Saksida, ki nekaj ve o teh rečeh. Po izobrazbi je filozof in psiholog, je pa tudi (samouki) sociolog, ki je bil med pobudniki in usmerjevalci razvoja sociologije v Sloveniji in Jugoslaviji. Bil je raziskovalec in dolgoletni direktor Inštituta za sociologijo pri Univerzi v Ljubljani, ukvarjal se je predvsem z družbeno razslojenostjo, družbeno močjo, nesoglasji, načrtovanjem družbenega razvoja, vrednotami v razvoju … »Svojo široko metodološko izobraženost in smisel za operacionalizacijo in analizo je kot svetovalec in mentor prenašal v kolegialno okolje. S svojo osebnostjo je ustvarjal odprt prostor za sociološko analizo in za kritičen spoprijem z družbeno-razvojnimi problemi,« je o njem pred časom zapisal dolgoletni sodelavec Niko Toš. Saksida je raziskoval oziroma predaval tudi v Združenih državah Amerike, Nemčiji, Angliji in na Škotskem, Unesco pa ga je poslal v Mehiko kot strokovnjaka za družbeno načrtovanje. V času Jugoslavije je sodeloval pri oblikovanju dveh strategij razvoja Slovenije. Več

  • Jure Trampuš

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Politika

    25 let sramote

    Točno pred 25 leti se je zgodil izbris, administrativna kršitev človekovih pravic, ki je usodno zaznamovala življenje več kakor 25 tisoč prebivalcev Slovenije. Kot sramotno poglavje slovenske zgodovine ga je prepoznalo tudi strasbourško sodišče za človekove pravice, slovenski politiki pa so se pred leti za izbris vendarle začeli opravičevati. Opravičila se je Katarina Kresal, nekdanja ministrica za notranje zadeve, prav tako nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar. Več

  • Jure Trampuš

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Politika

    Strah pred odgovornostjo

    Medtem ko se krepijo pozivi varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer, naj se vendarle odloči, prisluhne pomislekom in na ustavno sodišče vloži pobudo za presojo ustavnosti zakona o tujcih, pa se postavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo, če bo ustavno sodišče ugotovilo, da zakon v veliko primerih krši mednarodne konvencije in pravne standarde o spoštovanju človekovih pravic. Torej tisto, na kar je opozarjal Cerarju neposlušni predsednik parlamenta Milan Brglez. Več

  • Jure Trampuš

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Politika

    Priprave na volitve

    Zadnje državnozborske volitve so bile med poletnimi počitnicami, 13. julija 2014. Udeležilo se jih je za las več kot 50 % volivcev. Če nas ne bodo znova presenetile predčasne, bodo nove, tako predvideva zakon, »najprej dva meseca in najkasneje petnajst dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega državnega zbora«. Torej med 15. majem in 15. julijem 2018. Volitve razpiše predsednik državnega zbora, ki pa se za točni datum, kar je logično, še ni odločil. Državni zbor in vlada lahko politično učinkovito, brez predvolilne igre, delata še leto dni, vmes so še predsedniške volitve, časa za uresničevanje koalicijske pogodbe in sprejem napovedanih zakonskih sprememb je torej dovolj. Več

  • Jure Trampuš

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Politika

    Sodišča resnice

    Dr. Božo Repe je že dolga leta trn v peti desnici, verjetno zato, ker kot zgodovinar ne pritrjuje njihovemu pogledu na čas slovenskega osamosvajanja. A nekaj so različni zgodovinski pogledi, pa tudi psevdo- ali ljubiteljsko-čitalniške interpretacije preteklosti, povsem drug problem pa je sistemski poskus utišanja zgodovinarja. Več

  • Izak Košir

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Politika

    Kaj je kadil Donald Trump ...

    »Poglejte, kaj se je zgodilo včeraj na Švedskem. Švedska. Kdo bi lahko verjel?« je na Twitterju prejšnji teden zapisal ameriški predsednik Donald Trump in s tem namigoval, da je Švedska doživela teroristični napad. A seveda ga ni. Zato mu je nekdanji politik in nekdanji predsednik švedske vlade Carl Bildt odgovoril: »Švedska? Teroristični napad? Le kaj je kadil?« Bildt je Trumpa poučil tudi, da so na Švedskem lahko hvaležni, da večjega terorističnega napada niso doživeli že od časov, ko je skupina Baader-Meinhof leta 1975 razstrelila veleposlaništvo Zahodne Nemčije. Bildt je zaradi odzivov na Trumpovo laž požel zanimanje mednarodne javnosti. Med drugim je napisal tudi članek za Washington Post in v njem opisal razmere na začetku devetdesetih let, ko je, takrat je bil švedski premier, obiskal svoje vojake, vključene v operacijo Združenih narodov na Hrvaškem. V Bosni je takrat divjala vojna, zato so od tam prihajali avtobusi, polni obupanih beguncev, etnično čiščenje je bilo v zadnjih stadijih. Več

  • Staš Zgonik

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Politika

    Ambiciozna pomota

    Evropska unija mora v skladu z zavezami, zapisanimi v pariškem podnebnem sporazumu iz leta 2015, izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšati za 40 odstotkov. Predlog evropske uredbe pri tem predvideva, da bi Slovenija k skupnemu evropskemu cilju prispevala z zmanjšanjem izpustov za 15 odstotkov v primerjavi z letom 2005. Več