• Politika

    Romi, ki jih ni …

    V romskem naselju Dobruška vas v občini Škocjan, kjer je vlada Mira Cerarja urgentno »rešila« težavo zaradi odsotnosti pitne vode z nekaj cisternami, voda v njih že več tednov zmrzuje. Ko se bo temperatura še znižala, se voda verjetno po več dni sploh ne bo odtalila. Zakaj je v Škocjanu vse tako težko? Zakaj ni dialoga? Zakaj tam Romi, ki so bili nekoč tarča smrtonosnega bombnega napada, še danes živijo brez vode in elektrike? Kaj počne tamkajšnji romski svetnik? Več

  • Borut Mekina

    6. 1. 2017

    Mladina 1

    Politika

    Za krajši delovnik

    Na silvestrovo se je v švedskem mestu Göteborg končal 18-mesečni eksperiment. Vladajoči stranki v mestni koaliciji, Socialni demokrati in Leva stranka, sta želeli preveriti smiselnost krajšega, šesturnega delovnika na delovnih mestih, kjer je učinke težje meriti. Seveda zaposleni krajšanje delovnika sprejemajo z odprtimi rokami, ostaja pa neznanka, kako bi takšna reforma vplivala na delovanje neke ustanove ali uporabnike storitev. Zato so v mestu izbrali dva doma za ostarele. V domu za ostarele Svartedalen so 55 zaposlenim delovnik skrajšali z osem na šest ur, zaradi česar so morali zaposliti 14 novih delavcev. Nato pa so primerjali učinke tega ukrepa s skupino »normalno« zaposlenih v drugem domu za ostarele Solängen. Več

  • Politika

    Diskriminacija upokojenk

    Leta 2016 so sindikalisti in zagovorniki interesov starejših večkrat protestirali, da so tudi pokojnine tistih, ki so delali 40 let, prenizke, saj najnižje znašajo samo 440 evrov na mesec. Zato so različne organizacije predlagale zvišanje tega zneska na 500 oziroma 600 evrov, kolikor znaša prag tveganja revščine. Konec lanskega leta je koalicija ugodila Zvezi društev upokojencev in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je pripravilo predlog zvišanja najnižjih pokojnin za osebe s 40 leti delovne dobe na 500 evrov. »Vsak upokojenec, ki je delal 40 let, si zasluži primerno pokojnino,« je zadovoljno dejal predsednik zveze Janez Sušnik. Poleg tega ministrstvo predlaga, naj bo minimalna pokojnina za tiste z 39 leti delovne dobe 490 evrov, za tiste z 38 leti dela 480 evrov in za tiste, ki so delali 37 let, 470 evrov. Če bo predlog uveljavljen, bo pomenil pomembno izboljšanje življenja za več deset tisoč ljudi. Vendar ima (vsaj) eno napako. Več

  • Politika

    Ustavna aritmetika

    Ustavni sodniki že dolgo (vsebinsko) odločajo le, kadar so v to prisiljeni. Kadar posameznik premaga številne visoke formalne ovire ali kadar presojo zahteva kak (državni) organ. To možnost zakon daje tudi opoziciji v državnem zboru oziroma 30 poslancem. A ustavno sodišče poslanske zahteve po presoji ustavnosti skoraj praviloma zavrača. Več

  • Borut Mekina

    6. 1. 2017

    Mladina 1

    Politika

    Prelomne volitve

    Čez štirinajst dni, 17. januarja, bodo zdravniki, člani zdravniške zbornice, volili novo vodstvo. V prvem krogu sta največ podpore dobila dva kandidata, dosedanji predsednik zbornice dr. Andrej Možina, ki je decembra dobil 29-odstotno podporo, in psihiatrinja ter nekdanja varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek - Travnik, ki je v prvem krogu dobila 32-odstotno podporo. Tokratne volitve bodo za zdravnike ene od pomembnejših, skoraj vsi predsedniki, ki so zbornico vodili v zadnjem obdobju, so se namreč zavzemali predvsem za interese zasebnih zdravnikov. Več

  • Politika

    Banalno zlo, je temu rekla Hannah Arendt

    Prelomnim letnicam iz zgodovine prejšnjega in komaj začetega 21. stoletja, če se omejimo samo na 1914, 1929, 1933, 1989, 2001 in 2008, se je pridružila letnica 2016 – leto izvolitve Donalda Trumpa na položaj predsednika gospodarsko in vojaško najmočnejše države na svetu. Prvič v ameriški zgodovini je na volitvah zmagal kandidat, ki pravzaprav ni kandidiral za predsednika, temveč za avtokrata, poleg tega je zmagal, čeprav je prejel več kot blizu tri milijone manj glasov(!) od tekmice. Sedemindvajset odstotkov ameriških volivcev, ki jih je neoliberalno vodena globalizacija porinila na rob družbe, je dalo priložnost politiku, ki v predvolilni kampanji ni skrival skrajnih demagoških, nacionalističnih, populističnih, rasističnih, mizoginih in sorodnih političnih prepričanj. Več

  • Uredništvo

    5. 1. 2017

    Politika

    Najbolj brano 2016: Odcepljena elita

    Srednji sloj še vedno varčuje, vodilni politiki pa si osebne dohodke zvišujejo za celo desetino. Številni varčevalni ukrepi iz znamenitega »zujfa«, zakona o uravnoteženju javnih financ, so še vedno v veljavi. Celo na najobčutljivejših socialnih področjih, kot so otroški dodatki, državne štipendije, pomoč pri rojstvu otroka, starševsko nadomestilo za odsotnost zaradi bolezni otroka, pomoč velikim družinam. Država še vedno varčuje in odplačuje grehe, ki jih je finančna panoga zagrešila v času krize. Do leta 2020 želi finančno ministrstvo za 20 odstotnih točk zmanjšati javni dolg, da bi Slovenija izpolnila maastrichtska merila, zaradi česar si številne družbene skupine na povečanje socialne varnosti niti pomisliti ne upajo. Več v članku Odcepljena elita

  • Uredništvo

    5. 1. 2017

    Politika

    Samoten, a ne osamljen.

    Predsednik republike Borut Pahor, ki je lani "odkril" Instagram, nadaljuje z objavami v svojem slogu tudi v letu 2017. "Samoten, a ne osamljen" je tema nove fotografije, ki je nastala ob jezeru na Bledu. Njegova lanska zapisa ob fotografijah "Zaskrbljen, toda odločen" in "Domotožje v Kairu" sta sprožila pravcati viralni učinek, iz druge se je razvil celo t.i. "boruting". Več o predsednikovih podvigih na družabnih omrežjih v članku Leto v predsednikovem življenju Vanje Pirc.  Več

  • Darja Kocbek

    4. 1. 2017

    Politika

    Britanski zunanji minister Boris Johnson s primerom iz Slovenije zagovarja brexit

    Izstop Velike Britanije iz EU oziroma brexit bo v letošnjem letu ena od glavnih tem na Otoku in tudi preostalih 27 članicah EU. Predsednica britanske vlade Theresa May je napovedala, da bo kmalu predstavila stališče, ki ga bo njena vlada zastopala pri pogajanjih z Brusljem o brexitu. Sprožitev 50. člena evropske pogodbe, ki je pravna podlaga za izstop države članice iz EU, je napovedala pred koncem marca. V tem mesecu bo vrhovno sodišče odločilo, ali predsednica vlade lahko sproži člen 50 ne da bi se o tem posvetovala s parlamentom. Več

  • Uredništvo

    4. 1. 2017

    Politika

    Najbolj brano 2016: Požrešnost

    Cerkvi smo podarili gozdove, čeprav ni bila upravičena do njih. Zdaj želi še odškodnino, ker jih ni dobila dovolj hitro. Iz česa izhaja ta aroganca? Več kot 160 kvadratnih kilometrov gozdov v Triglavskem narodnem parku, v okolici Radovljice, na Jelovici in Pokljuki, je bilo pred drugo svetovno vojno že desetletja v državni lasti. Nekoč so bili ti gozdovi, skupaj z najrazličnejšimi pritiklinami, graščinami, gradovi, ribogojnicami, funkcionalnimi potmi in drugimi nepremičninami, res v lasti rimskokatoliške cerkve (RKC) oziroma nekdanje briksenške škofije, a je ta leta 1858 te gozdove, do katerih je prišla še v času fevdalizma, prodala jeseniškim fužinarjem. Ti so jih čez čas prodali Kranjski industrijski družbi, ki je bila odgovorna za jeseniško železarstvo in je bila leta 1895 zaradi gospodarskih težav podržavljena. Več v članku Požrešnost