MLADINA Trgovina
  • Vasja Jager

    28. 7. 2017  |  Mladina 30  |  Politika

    Kdo bo ustavil tega človeka?

    Če bi Boris Štefanec premogel odkritost nogometaša Sebastjana Cimirotiča, bi mandat na čelu Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) povzel z njegovo legendarno izjavo, da »smo tekmo slabo začeli, v nadaljevanju pa močno popustili«. Kajti Štefanečevo vodenje ključne institucije na področju boja proti korupciji je že od prvega trenutka res katastrofa. V zgolj treh letih je murskosoboški odvetnik prikazal nizko raven sposobnosti in KPK zapletel v več afer, ki so jo iz ključne protiuteži sistemski korupciji spremenile v predmet posmeha. Več

  • Peter Petrovčič

    28. 7. 2017  |  Mladina 30  |  Politika

    Čisto pravi policisti

    »Želite prispevati k varnosti v svojem okolju? Si želite dinamičnega, zanimivega, nikoli dolgočasnega delovnika? Prijavite se in se zaposlite v policiji!« Tako v policiji k sodelovanju vabijo nove policiste. Oziroma ne pravih policistov, pač pa »nadzornike državne meje«, ki lahko uniformo oblečejo, potem ko opravijo zgolj šestmesečno izobraževanje, bolje rečeno – tečaj. Letos naj bi jih zaposlili sto. Več

  • Igor Jurekovič

    28. 7. 2017  |  Mladina 30  |  Politika

    POP TV v rokah konservativcev?

    Pro Plus bo po novem v lasti skupine United Group, ki je na slovenskem trgu že znana po tem, da je lastnica telekomunikacijskega izvajalca Telemacha. Lastnika skupine United Group, ki je za 230 milijonov evrov prevzela podjetje Central European Media Studies (CME), sta Evropska banka za obnovo in razvoj ter globalni investicijski sklad Kohlberg Kravis Roberts (KKR). Ameriški sklad vlaga v nepremičnine, energetiko, infrastrukturo, medije in telekomunikacijske storitve. S tega vidika razumemo tudi prevzem lastništva podjetja CME, ki v državah jugovzhodne Evrope ponuja 36 kanalov. Več

  • Urša Marn

    28. 7. 2017  |  Mladina 30  |  Politika

    Zmaga razuma

    Potem ko je že kazalo, da bo novi zakon o vrednotenju nepremičnin končal v predalu, ga je vlada vendarle potrdila in poslala v parlamentarno razpravo. Če bo sprejet še letos, bo geodetska uprava lahko že prihodnje leto izvedla generalno vrednotenje nepremičnin po novih pravilih. Ključna prednost novega sistema je, da bodo lastniki lahko sodelovali pri določitvi vrednosti svojih nepremičnin. Več

  • Vasja Jager

    28. 7. 2017  |  Mladina 30  |  Politika

    Leto primitivcev

    Racionalistično in domnevno omikano Evropo je lani preplavil cunami primitivizma, ki je množice sicer povsem spodobnih ljudi spremenil v s sovraštvom zaslepljene sledilce zariplih, žolč in prazne parole pljuvajočih demagogov. Karikature, kot so Nigel Farrage, Boris Johnson, Marine Le Pen, Norbert Hofer in Beppe Grillo, še do nedavnega brez večje moči in ugleda, so postale stalnice na političnem prizorišču, njihovo s sovraštvom prepojeno besedišče pa del vsakdanje komunikacije. Evropa je na razpotju, z njo pa ideali zahodne demokracije; če želi preživeti, se bo morala odločno upreti prodajalcem megle. Več

  • Borut Mekina

    28. 7. 2017  |  Mladina 30  |  Politika

    Borci za prepoved nacističnih simbolov

    Zveza združenj borcev (ZZB NOB) predlaga, da bi tudi v Sloveniji sprejeli zakon, s katerim bi prepovedali nošenje nacističnih in fašističnih simbolov ter delovanje skrajnih skupin, katerih privrženci danes nosijo uniforme nekdanjih pomagačev nacistične Nemčije. Pobudo, ki jo je nedavno sprejelo predsedstvo združenja, je dal član predsedstva Marjan Križman. Ta pravi, da smo v Sloveniji že »priča odkritemu nošenju simbolov in gesel fašizma in nacizma ter uniform, ki so jih nosili zapriseženi sodelavci nacistov … Zanimivo dejstvo pri tem je, da sta nacizem in fašizem v državah, od koder izvirata, to je predvsem v Nemčiji in Italiji, z zakonom prepovedana.« Ne pa v Sloveniji, kjer sta bila tako kruta, da si verjetno nihče v preteklosti ni zamišljal, da bi lahko postali ti simboli tukaj tako »priljubljeni«. A očitno je spomin na drugo svetovno vojno že zbledel. Več

  • Peter Petrovčič

    28. 7. 2017  |  Mladina 30  |  Politika

    Neodvisnost sodišč …

    Združena ustavna sodišča Evrope (Konferenca ustavnih sodišč Evrope) so sprejela resolucijo o spoštovanju neodvisnosti ustavnih sodišč in sodišč nasploh. V njej so evropske politike na državni in evropski ravni pozvala, naj ne posegajo v neodvisnost sodišč, saj je ta temeljni in nujni pogoj za obstoj (ustavnih) sodišč in s tem demokracije. Več

  • Uredništvo

    25. 7. 2017  |  Politika

    Janez Janša spet žali novinarke

    Dnevnikovo poročanje o tem, ali se za nekdanjega ustavnega sodnika in sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice Boštjana M. Zupančiča spodobi, da državne uradnike, med katerimi je zaenkrat tudi sam, na svojem Facebook profilu označuje za debile in šalabajzerje, je očitno precej vznemirilo nekatere akterje. Več

  • Izak Košir

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Politika

    Zgodovinar in detektor laži

    »Gospod akademik bo kmalu prišel. Lahko začnemo?« je odvetnik David Sluga v svoji pisarni tik pred tiskovno konferenco napovedal zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca. Ta si je že nekaj dni prej prek medijev izmenjal nekaj pisem z zamejskim pisateljem Borisom Pahorjem, saj naj bi bil prav njega ovajal italijanski tajni službi. Tako je trdil in objavil ljubiteljski zgodovinar in publicist Igor Omerza. Zaradi manipulacij z dokumenti, ki jih je pridobil in jih tolmačil po svoje, se je Jože Pirjevec nato odločil, da naredi nekaj, česar v dolgoletni karieri ni storil še nikoli – da se prepusti »detektorju laži«. Presodil je, da je poligrafski test edini dovolj trden dokaz, ki bi lahko prepričal nejeverni del javnosti – tisti del, ki rad verjame teorijam zarote in medijem, ki strani spretno polnijo s t. i. lažnimi novicami. Pirjevec je do 3. julija, ko je test opravil, »detektor laži« poznal zgolj iz filmov. Kot je povedal, se ni zavedal, da bo postopek trajal tri ure in da bo zanj to pravzaprav travmatična izkušnja. Več

  • Staš Zgonik

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Politika

    Sebičnost ubija planet

    Norveška je svetovni zgled izvajanja naprednih ukrepov v boju proti podnebnim spremembam. Ko večina sveta za podnebne spremembe še ni niti slišala, so Norvežani že uvedli visoke davke na izpuste toplogrednih plinov. Skoraj vso električno energijo proizvedejo z obnovljivimi viri, predvsem v hidroelektrarnah. Do leta 2025 nameravajo popolnoma prepovedati prodajo avtomobilov z bencinskim motorjem. Zaradi radodarnih subvencij za nakup in številnih drugih ugodnosti je že letos približno polovica prodanih novih avtomobilov električnih ali hibridnih. Površina norveških gozdov se je v zadnjih sto letih potrojila. Več