MLADINA Trgovina
  • Uredništvo

    24. 9. 2017  |  Politika

    Večina na referendumu glasovala za zakon o drugem tiru

    Referendum o zakonu o drugem tiru njegovim pobudnikom ni uspel. Večina volivcev je namreč ob nizki udeležbi zakon podprla: za je po skoraj vseh preštetih glasovnicah glasovalo 53,63 odstotka, proti pa 46,37 odstotka volivcev. Referenduma se je po delnih neuradnih podatkih udeležilo približno 20 odstotkov volilnih upravičencev. Več

  • IK, STA

    24. 9. 2017  |  Politika

    Volivci na predčasnem glasovanju podprli zakon o drugem tiru

    Predčasnega glasovanja na referendumu o zakonu o drugem tiru se je v treh dneh udeležil 14.201 volivec oz. 0,83 odstotka vseh upravičencev. Volilni organi so že začeli šteti tudi glasove, ki so bili oddani danes. Podatke bodo objavljali sproti. Glavnino glasovnic naj bi prešteli pred 21. uro, ko bo torej znana okvirna slika referendumskega rezultata. Več

  • IK, STA

    24. 9. 2017  |  Politika

    Do 16. ure na referendumu le 14,30 odstotka volilnih upravičencev

    Glasovanja na referendumu o zakonu o drugem tiru se je do 16. ure udeležilo 245.065 volivk in volivcev oz. 14,30 odstotka volilnih upravičencev, so sporočili iz Državne volilne komisije (DVK). Udeležba je za 10,69 odstotne točke nižja kot leta 2015 na referendumu o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Več

  • Izak Košir

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Politika

    Dvojna agenta?

    O tem, da v novem tabloidnem tedniku Škandal24, ki mu urednikuje novinarka Nove24TV Marjanca Scheicher in je v lasti stranke SDS ter Orbanu naklonjenega madžarskega Riposta, članki niso podpisani, smo že pisali. Predsednica Društva novinarjev Slovenije (DNS) Petra Lesjak Tušek je takrat poudarila, da je to degradacija novinarskega poklica, ki je v temelju avtorsko in profesionalno delo. Več

  • Borut Mekina

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Politika

    Nemški »ne« lažnim vsebinam

    Oktobra bo v Nemčiji začel veljati zakon o »nezakonitem« sovražnem govoru, tako imenovani Facebook-zakon, s katerim Nemčija lastnikom socialnih omrežij grozi z do 50 milijonov evrov visokimi kaznimi, če ne bodo v 24 urah brisali prijavljenih primerov sovražnega govora. Več

  • Peter Petrovčič

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Politika

    Bi oddali stanovanje osebi z mednarodno zaščito?

    Pri iskanju najemniškega stanovanja so nekatere skupine ljudi brez dvoma deprivilegirane. Jasno je, da pripadniki romske manjšine zelo težko najamejo (ali kupijo) stanovanje ali hišo zunaj romskega naselja. Posebej težko stanovanje najamejo matere samohranilke, in sicer, kar je absurdno, ker jih zakon do določene mere ščiti pred izselitvijo oziroma odpovedjo najemne pogodbe. Ljudi, ki bi bili pripravljeni oddati stanovanje beguncem, pa je še manj kot tistih, ki so ga pripravljeni oddati prej omenjenim. Več

  • Urša Marn

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Politika

    Hujšanje v možgane

    Slovenija je med državami, ki so v času gospodarske krize, v letih 2010–2014, najbolj skrčile delež javnih sredstev za izobraževanje. Več

  • Izak Košir

    22. 9. 2017  |  Politika

    Radio Mladina: Borut Mekina o tem, zakaj bo na nedeljskem referendumu glasoval za zakon o drugem tiru

    Prisluhnite pogovoru o vsebini nedeljskega referenduma. Novo Mladino pa si lahko preberete na tej povezavi

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/343368883&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Marjan Horvat

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Politika

    Strah pred ZDA

    Od minule srede lahko države članice ZN podpišejo Pogodbo o prepovedi jedrskega orožja, s katero se je julija v Generalni skupščini ZN 122 držav zavezalo, da ne bodo kupovale, razvijale, preizkušale, proizvajale, skladiščile ali posedovale jedrskega orožja in drugih eksplozivnih jedrskih naprav ali omogočale postavitve jedrskega orožja na njihovem ozemlju. Več

  • Borut Mekina

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Politika

    Plan B: Slovenija toži Hrvaško

    V roku šestih mesecev morata Slovenija in Hrvaška, kot piše v arbitražnem sporazumu, pripraviti vse potrebno za uveljavitev sodbe. Medtem ko Hrvaška še naprej zanika obstoj razsodbe in išče alternativne poti, Slovenija proces počasi zaključuje. Med prvimi od predvidenih osmih zakonov, ki jih namerava v preostalih tednih do 29. decembra skozi parlament poslati slovenska vlada, je interventni zakon o pomoči »optantom«, torej tistim ljudem, ki so ostali na hrvaški strani meje, a bi raje živeli v Sloveniji. Temu bo sledil zakon o evidentiranju nepremičnin in tako naprej, vse do zakona o lokalni samoupravi ali zakona o nadzoru državne meje. A ključna poteza, ki bo usodno zaznamovala proces, ne bo sprejem zakonov, ampak uveljavitev novega ribolovnega režima, ki predstavlja najmočnejšo pravno-formalno vez med arbitražo in Evropsko unijo. Sprejem zakonov lahko namreč Hrvaška interpretira kot enostransko slovensko potezo in ne vzpostavitev ribolovnega režima, ki sodi pod pristojnost unije. Več