MLADINA Trgovina
  • Borut Mekina

    29. 7. 2016  |  Mladina 30  |  Politika

    Koliko nas stane Nato?

    Strošek članstva Slovenije v Natu, je napovedala vlada pred referendumom o vstopu v zvezo leta 2003, bo »članarina, ki jo država prispeva v skupni proračun zveze«, znašala pa bo od 1,5 do tri milijone dolarjev na leto, kar je »450 SIT na prebivalca« oziroma »pol cene kino vstopnice«. Danes, po več kot desetih letih članstva, je očitno, da državljanov to ne stane le »pol cene kino stopnice« na leto, ampak precej več. Koliko v resnici? Kot izhaja iz zadnjih odgovorov ministrstva za obrambo na poslanski vprašanji Mihe Kordiša (ZL), je doslej članstvo v Natu vsakega državljana stalo vsaj desetkrat več. In še to brez upoštevanja nakupov orožja in opreme, ki smo jih obljubili na sestankih zveze, recimo patrij ali štirikolesnikov, namenjenih bolj vožnji po puščavah kot po ozkih gozdnih cestah. Več

  • Anže Tomić

    29. 7. 2016  |  Mladina 30  |  Politika

    Internetna nevtralnost?

    Upravno sodišče je odpravilo lansko odločbo, ki jo je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) izdala mobilnim operaterjem in jim z njo prepovedala dajanje prednosti nekaterim storitvam na svojih omrežjih. Telekom (storitev za poslušanje glasbe Deezer) in Simobil (oblačna shramba Koofer/Hangar) namreč prenosa podatkov za nekatere storitve nista štela v zakupljeno kvoto, s tem pa sta kršila pravilo internetne nevtralnosti, ki veleva, da se vsi podatki na spletu obravnavajo enako. Več

  • Nina Korošec

    29. 7. 2016  |  Mladina 30  |  Politika

    Dvojna merila

    Lani prenovljena Slovenska cesta v Ljubljani je od takrat zaprta za osebni promet, izjema pa velja za goste hotela Slon. Pred hotelom je resda urejeno zgolj odložišče za goste za omejen čas, a v praksi to pomeni, da so avtomobili ves čas tam, kjer naj bi bili le pešci in kolesarji ter kamor niti stanovalci s svojimi avtomobili ne smejo več. Več

  • Borut Mekina

    29. 7. 2016  |  Mladina 30  |  Politika

    Alternativno pravobranilstvo

    Potem ko je sredi julija generalnemu državnemu pravobranilcu Boštjanu Tratarju potekel mandat, se njegovi namestnici ne moreta dogovoriti, katera bo organ dejansko vodila. Ta malce nenavadni položaj je nastal zato, ker so se na ministrstvu za pravosodje odločili za preoblikovanje pravobranilstva v državno odvetništvo. Ker pa se je reforma tudi zaradi pripomb pravobranilstva zavlekla – zdaj na ministrstvu računajo na sprejetje novega zakona enkrat jeseni –, je Tratarju mandat potekel, še preden je bil na javnem razpisu imenovan nov vodja pravobranilstva ali odvetništva. Kdo torej pravobranilstvo vodi sedaj? Več

  • Staš Zgonik

    29. 7. 2016  |  Mladina 30  |  Politika

    Vinski incident

    Slovenija ima v Evropski uniji ekskluzivno pravico do uporabe imena teran. Uporablja se lahko izključno za vino, pridelano iz grozdja sorte refošk, ki je zraslo na Krasu. Hrvaška tej ekskluzivnosti oporeka. Vinarji v hrvaški Istri želijo prav tako pridelovati in polniti teran. Za zdaj so bili v svojih prizadevanjih neuspešni, a postopek pred evropsko komisijo še ni končan. »Trenutno stvari stojijo,« pravi enolog dr. Friderik Vodopivec, strokovni vodja projekta zaščite terana. »Čakamo, da bo komisija razpravljala o slovenskih in hrvaških argumentih. Pričakujem, da se bo jeseni kaj premaknilo.« Kljub v tem trenutku veljavni slovenski zaščiti imena teran pa številni hrvaški vinarji prepovedi nočejo upoštevati. »Vse naše pritožbe naletijo na gluha ušesa.« Več

  • Darja Kocbek

    28. 7. 2016  |  Politika

    Sedem resnic, ki vodijo do visokih političnih položajev, in zakaj bo Trump predsednik

    Boris Johnson in Donald Trump si nista samo fizično zelo podobna, oba sta prišla do sedanjih položajev zunanjega ministra Velike Britanije in kandidata za vodjo svobodnega sveta prek vrste čudnih stvari in ob veliko posmeha. V Guardianu so pogledali, kako sta prišla do današnjih položajev. Več