MLADINA Trgovina
  • Osebnost leta: Donald Trump. Človek, ki mu je uspel posel tisočletja.

    Donald Trump ne izgleda kot prvi ameriški predsednik, ki je padel z Marsa, temveč kot prvi ameriški predsednik, ki je pristal na Marsu. »Tu ni nikoli nihče živel. Tu ni nikoli nihče umrl. Morda bom živel večno,« dahne ameriški astronavt Stanaforth (Mark Strong), ko se mu na koncu briljantnega sci-fija Približevanje neznanemu (Approaching the Unknown) vendarle uspe izkrcati na Marsu. Sam je. Edini. In sam – ja, edini – bo ostal. Nikjer ni nikogar. Nihče ne bo prišel za njim. Mars je njegov. Lahko ga prelevi v družinski biznis. Nihče mu ne bo težil. Nihče mu ne bo nič mogel. Vse, kar vidi, je njegovo. Tu se je zgodovina končala v trenutku, ko se je začela. Stanaforth je prvi človek, ki se je izkrcal v postzgodovini. Tu bo lahko počel, kar bo hotel. Tu bo lahko psoval, žalil, grozil, izsiljeval, nategoval, blefiral, lagal. Tu bo imel vedno prav. Tu bo lahko rekel, kar bo hotel. Tu bo lahko po mili volji širil teorije zarote. Tu bo lahko kršil vse kodekse in protokole. Tu bo lahko kandidiral za vse funkcije. Tu ne bo navzkrižja interesov. Tu mu ne bo treba ničesar skrivati – lahko bo povsem transparenten. Tu mu ne bo treba brati dnevnih geopolitičnih poročil – nihče ga ne more napasti. Več

  • Marjan Horvat

    23. 12. 2016  |  Mladina 51  |  Svet

    Prepoved neonacistične Narodne akcije

    V Veliki Britaniji so skladno z novo teroristično zakonodajo prejšnji teden prepovedali neonacistično Narodno akcijo. Notranja ministrica Amber Rudd jo je označila za »rasistično, homofobno in antisemtisko organizacijo, ki neti sovraštvo, poveličuje nasilje in promovira zlobno ideologijo. Tega ne bom trpela. Zanjo v Britaniji, domu različnih skupnosti, ne sme biti prostora«. Več

  • Vanja Gligorović

    22. 12. 2016  |  Svet

    Teroristični napadi voda na mlin desnim populistom

    Med odzivi na ponedeljkov teroristični napad, v katerem je umrlo 12 ljudi, 48 pa je bilo ranjenih, ni manjkalo tistih skrajno desničarskih, ki so za napad takoj okrivile politiko odprtih vrat Angele Merkel. Videti je, da populistični politiki prav čakajo takšne in podobne napade, ko jih pridoma uporabljajo za svoj politični vzpon. Tako meni tudi Gudrun Hentges, raziskovalka desnega ekstremizma in profesorica politologije na Univerzi v Kölnu. Zahteve desnih populistov ne presenečajo, pravzaprav še bolj jasno ilustrirajo, da so ti politiki napad v kakšnem večjem nemškem mestu prav čakali, da bi ga lahko instrumentalizirali: »Sum bo padel na begunce, populisti pa bodo situacijo poskušali interpretirati kot absolutno grožnjo evropski družbi,« je za Deutsche Welle povedala Gurdrun Hentges. Več

  • VG

    21. 12. 2016  |  Svet

    Facebook, Twitter in Youtube pripomorejo pri radikalizaciji uporabnikov

    Družine žrtev napada na nočni klub v Orlandu, ki je se zgodil pred dobrimi šestimi meseci so na začetku tega tedna vložile civilno tožbo zoper Twitter, Facebook in Google, ki naj bi omogočale »podporo« Islamski državi in s tem pripomogle k radikalizaciji storilca napada Omarja Mateena, poročajo ameriški mediji.  Več

  • Uredništvo

    14. 12. 2016  |  Svet

    Kako katoliško je francosko meščanstvo?

    V cerkvi Saint-Lambert de Vaugirard v 15. pariškem okrožju se vsako sredo ob pol devetih zvečer sestajajo mladi katoliki in molijo. Le slabega pol kilometra stran imajo strankarsko centralo konservativni republikanci. Župnik ne mara, da se v njegovi cerkvi govori o politiki, vseeno pa si njegovi podaniki izmenjujejo tudi politična stališča. Mnogim od njih se kandidat François Fillon zdi dobra izbira, saj naj bi bil verodostojen, in sicer tudi pri vprašanjih morale. Nekaterim se zdi celo, da je bil edina pametna izbira.  Več v članku Z desnico na srcu

  • Darja Kocbek

    14. 12. 2016  |  Svet

    Politiki zahtevajo strožje kazni za širjenje lažnih novic

    Ker se bojijo medijskih manipulacij pred parlamentarnimi volitvami, politiki iz nemških krščansko-demokratskih strank CDU in CSU zahtevajo strožje kazni za širjenje lažnih novic. Ansgar Heveling (CDU), predsednik parlamentarnega odbora za notranje zadeve, meni, da bi bila poostritev kazni upravičena, ko gre za ciljno kampanjo. Več

  • Darja Kocbek

    13. 12. 2016  |  Svet

    Pasti Trumpovega 1000 milijard dolarjev vrednega načrta investicij v infrastrukturo

    Nov predsednik ZDA Donald Trump je že v svojem prvem govoru po izvolitvi napovedal, da bo s 1000 milijard dolarjev vrednim investicijskim načrtom obnovil avtoceste, mostove, predore, letališča, šole, bolnišnice. Tako bo z ameriškim jeklom in delavci zagotovil ponoven razcvet ameriškega gospodarstva in vrnitev dobro plačanih delovnih mest v ZDA. Eno od ključnih vprašanj pri tem projektu pa je, kje bo zanj dobil denar. Več

  • Darja Kocbek

    12. 12. 2016  |  Svet

    S pozivom o prepovedi nošenja burk je Angela Merkel spremenila retoriko

    Nemška kanclerka Angela Merkel je na kongresu krščansko-demokratske stranke (CDU), na katerem so jo vnovič izvolili za predsednico, pozvala k prepovedi nošenja burk. »Polno zakrivanje mora biti prepovedano, kjer koli je to zakonito mogoče,« je dejala pred okoli 1000 delegati in požela navdušen aplavz. Nošenje burk bi prepovedala v šolah, na sodiščih in drugih javnih ustanovah. K splošni prepovedi nošenja burk ni mogla pozvati, ker bi bila takšna prepoved v neskladju z nemško ustavo oziroma njeno določbo o svobodi veroizpovedi. Več

  • IK, STA

    12. 12. 2016  |  Svet

    Italijanski predsednik za novega premierja izbral dosedanjega zunanjega ministra 

    Italijanski predsednik Sergio Mattarella je za novega predsednika vlade izbral dosedanjega zunanjega ministra Paola Gentilonija. 62-letni socialdemokrat bo zdaj oblikoval novo vlado, ki bo nadomestila vlado Mattea Renzija. Seznam ministrov naj bi predstavil že danes, o vladi pa naj bi parlament glasoval v sredo. Gentiloni je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA imenovanje Mattarelle sprejel pogojno; kot je povedal generalni sekretar predsednikovega urada Ugo Zappetti, bo najprej preveril, ali bo imel v parlamentu zadostno večino. Pred objavo novice o imenovanju se je Gentiloni pri Mattarelli mudil okoli 45 minut. Več

  • VG, STA

    12. 12. 2016  |  Svet

    Skrajni desničar Wilders po obsodbi zaradi diskriminacije še bolj priljubljen

    V petek se je končalo sojenje nizozemskemu skrajno desničarskemu politiku Geertu Wildersu. Sodišče ga je spoznalo za krivega diskriminacije proti ljudem maroškega porekla, ki jo je Wilders izražal na predvolilnem shodu leta 2014, vendar pa dokazov, da so njegove besede spodbujale sovraštvo, ni bilo. Za oris, Wilders je na enem izmed shodov množico vprašal ali si želijo »manj ali več Maročanov v svojem mestu na Nizozemskem«. Prisotni so vzklikali, da si želijo manj Maročanov, Wilders pa je z nasmeškom odgovoril: »To bomo uredili.«  Več