MLADINA Trgovina

Revije

Mladina zgodovina - Islam

Cena: 4,99 EUR

Dodaj v košarico

Zgodovina Islama - velike religije

Zakaj islam? Vprašanje je odveč, islam, kulturno-religijski sistem, njegove različice in podtoni, njegova zgodovina in prihodnost, oblikuje sodobni svet. Podobno kot sodobni svet oblikujejo tudi krščanstvo, budizem, hinduizem, judovstvo, konfucianizem ali pa ateizem, sekularna država, popularna kultura. Dogajanja na svetu ne moreš razumeti, ne da bi poznal teh in še mnogo drugih vrednotnih sistemov, religij, ideologij, matric.

V Sloveniji je drugače. V Sloveniji, kljub razmeroma veliki islamski verski skupnosti, islam razlagajo predvsem zgodovinarji, strokovnjaki za turške vpade in nekakšni varnostni obveščevalci, zagovorniki Huntingtonovih tez o spopadu civilizacij, ki o Mohamedu, o abrahamovskih religijah, o monoteizmu, preroku iz puščave, Koranu, spopadih znotraj muslimanskih skupnosti, pravu, boju za Sveto deželo, ne vedo veliko. Poznavanje islama je nujno, a hkrati ne dovolj za razumevanje smeri, v katero se vrti Zemlja. Kot je v uvodu posebne izdaje Mladine zapisal Grega Repovž: »Ne moremo govoriti o nečem enoznačnem in enotnem – tako kot krščanski svet ni enoten, ni eden, razlike so ogromne. In seveda: gre tudi za spoznanje, da je z vero označevati ljudi popolnoma napačno – kar je seveda preprosta ugotovitev, ne pa samoumevna. «

Religiozna identiteta je pomembna, a ne nujno osrednja identiteta ne države, ne kulture, ne skupnosti, ne posameznika, ki se je rodil v nekem okolju. Nasprotno, tisti, ki danes z imenom preroka na ustih ubijajo v vojnah na Bližnjem vzhodu, so z islamom povezani ravno tako kot oni, ki v imenu Jezusa streljajo po klinikah za opravljanje splava v ZDA. Torej hkrati popolnoma in hkrati nič. Identiteto posameznika vedno določajo med seboj različni koncentrični krogi, ki jih vsak izmed nas razume po svoje. Interpretacije islamskega verskega nauka so tako odprte kot interpretacije Svetega pisma, fundamentalisti pa so tisti, ki tisočletje stare besede razumejo dobesedno.

Tukaj pa se stvari zapletejo. Kaj je tisto, kar danes ustvarja konfliktna razmerja? Prerokovi pozivi na boj z neverniki? Spomini na križarske vojne, ki jih danes poznamo pod imenom vojna proti terorizmu, za katerimi se skrivajo tuzemski interesi?

Evropa, zahodni svet, v teh vojnah ni nedolžna. Kot je zapisal Tomaž Mastnak: »Evropa kot politična skupnost se je pojavila zadnja in ključno vlogo pri njenem nastanku je imelo sovraštvo zahodnih kristjanov do muslimanskega sveta. To sovraštvo je v jedru evropske identitete in bo z nami, dokler bo obstajala Evropa in dokler se bomo sklicevali na evropske vrednote. Noben premaz politične korektnosti in liberalističnega lepodušja ga ne bo odpravil. «

Muslimanski svet ima svoje težave. Povsem enako velja za krščanstvo. Oboji resnico svojih prerokov težko prilagajajo zakonitostim sodobnega sveta. A to ni nemogoče, le s poznavanjem, ne pa s sovraštvom, lahko živimo skupaj. »Islam bi nas preprosto moral zanimati, « pravi Primož Šterbenc. Zanimati bi nas morali vsi »kompleksni zgodovinski, religijski, doktrinarni, pravni, teološko-filozofski in politični aspekti tamkajšnjega dogajanja«.

Lahko pa pustimo, da nam o islamu govorijo tisti, ki znova prižigajo kresove.

Jure Trampuš, področni urednik Mladine