»Trump je še radikalnejši, kot je bil na prejšnjih volitvah. Pa se je takrat hvalil, kako lahko ubije nekoga na Peti aveniji, pa se mu ne bo nič zgodilo.«

Platon je verjel, da bi državo morali voditi filozofi ali »ljubitelji modrosti«, skratka tisti, ki se zavzemajo za spoznanje resnice. Ko se zdi, da gre svet k vragu, resnica pa je zmeraj bolj izmuzljiv pojem, se po odgovore obračamo na modrece. O tem, kakšen je utrip časa, v katerem živimo, o populistih, ki se hranijo z jezo in skrbmi ljudi, o Donaldu Trumpu in ameriških volitvah prihodnji mesec, pa tudi o sofistih, ki nas prepričujejo, da se vse rešitve skrivajo v sodelovanju – natančneje: v Platformi sodelovanja –, smo se pogovarjali z mednarodno uveljavljeno filozofinjo in sociologinjo dr. Renato Salecl, ki je zaposlena na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, predava pa tudi v New Yorku in Londonu.

Podmladek SDS je dobil novega predsednika, SDS ima še zmeraj starega

Podmladek stranke SDS, Slovenska demokratska mladina (SDM), je prava valilnica kadrov za največjo opozicijsko stranko. V njem so politično pot začeli poslanci Žan Mahnič, Alenka Jeraj, Anja Bah Žibert, navsezadnje tudi »odpadnik« Anže Logar.

Janko Lorenci

25. 10. 2024  |  Mladina 43  |  Kolumna  Za naročnike

Komentar / Manj nas bo

Skrajna desnica povsod napreduje predvsem tako, da straši. Straši zlasti z migracijami, namišljenim in realnim vplivom priseljevanja tujcev na domačo blaginjo in identiteto. Hkrati panično opleta še z enim procesom – upadanjem domače rodnosti.

N'toko

25. 10. 2024  |  Mladina 43  |  Žive meje  Za naročnike

Komentar / Razdružena desnica

Po mesecih afer, škandalov in petelinjih bojev v levoliberalnem bloku smo letos končno dočakali tudi razprtije na desnici. Navadili smo se že na to, da so Levica, Svoboda in SD v nenehnem medsebojnem spopadu in da se katerikoli funkcionar lahko znajde v nemilosti, za desnico pa je veljal stereotip o notranji disciplini – da so desni aparatčiki vedno postrojeni in usklajeni glede vsake poteze. Zato smo tudi težko sprocesirali odhod Anžeta Logarja in druščine iz SDS. Prevladujoč odziv javnosti je bil, da je vse to zrežiral Janša, da Logar ni zares odšel, ampak se je samo pretvoril v elektoralnega podtaknjenca, ki bo Janši pomagal sestaviti vlado. Tudi ko smo brali Janševe strupene napade na Logarjev politični projekt (ni kaj, treba mu je čestitati za izvirno izpeljanko »LAŽ – Lista Anžeta Logarja«), nismo zares verjeli, da so se možakarji razšli. Podobno tudi nismo verjeli v javno obračunavanje SDS z Novo Slovenijo. Če se desnica razceplja, je to zgolj zato, da bi se lahko sestavila na novo.

Slava je le oblika mentalne bolezni  

V Nasmehu so se začela ljudem prikazovati strašna, nevidna, zlovešča bitja, ki so se smehljala, njihov groteskni nasmeh pa je bil tako nalezljiv, da se je prikradel tudi na lica ljudi, ki so po šestih dneh – po blodnjah, halucinacijah – naredili grizlijevski samomor. Te neuničljive, fantomske, pošastne »entitete«, ki preganjajo, strašijo, mučijo in obsedajo ljudi (in ki se v slogu štafete – »okužbe«, »prekletstva«, »aflikcije« – viralno selijo od človeka do človeka), niso videle le Zla za petami in Kroga, temveč tudi Jokerja, v Nasmehu 2, neizbežnem in presenetljivo robustnem nadaljevanju (Nasmeh je bil huronski globalni hit), obsedejo že itak stravmatizirano, a »ozdravljeno«, rehabilitirano popzvezdnico Skye Riley (Naomi Scott), karizmatično skrčko kompulzivne negotovosti, regresivnih iluzij in parazitske privilegiranosti, skoraj Chappell Roan (ali pa skoraj Miley Cyrus, če hočete), ki ji je zaročenčeva smrt ustavila kariero in ki – ob asistenci svojega menedžerskega spremstva, tudi pohlepne mame (Rosemarie DeWitt) – ravno načrtuje comeback.

Grega Repovž

25. 10. 2024  |  Mladina 43  |  Uvodnik

Uvodnik / Trpko razočaranje

V Mladini smo že mesece pozivali, naj vlada in državni zbor nemudoma ustavita priprave na referendum o gradnji druge jedrske elektrarne. Iz tedna v teden smo se trudili prebiti zid neverjetne politične, medijske in tudi splošne zaverovanosti v ta projekt. Vedeli smo sicer, kaj se je zgodilo: nova jedrska elektrarna v Krškem se je malodane vsem nenadoma zazdela lahek izhod te države iz podnebne krize. Ne bomo se sprenevedali, tudi samo uredništvo našega tednika je nihalo, tudi nam se je na trenutke zdelo, da morda je pa to najbolje, s tem bomo rešili problem energije, olajšali prehod v družbo, ki proizvaja manj izpustov. Ampak to unisono prepričanje o tem projektu, v katerem so z neverjetno lahkotnostjo sodelovali tudi skoraj vsi slovenski mediji, je bilo kot zid. Vse, kar smo pisali, na primer naša novinarka Monika Weiss in naš redni gostujoči pisec Zoran Kus, je ostajalo brez javnega odmeva.

Kdo je skrajna levica in kdo lahko to še postane?

Anže Logar je samopromocijo v sredino na naslednjih državnozborskih volitvah v Sloveniji izpeljal z razglasitvijo stranke Levica za skrajno levo, »antisistemsko stranko«. To ni nič novega. Medijske litanije kapitala se zaderejo na Levico ob vsakem predlogu ukrepa, ki bi premožne obremenil sorazmerno bolj kakor reveže. Logar samo vadi solistično točko v zbornem nastopu.

Premik v zadevi Smodej

Dve leti in dva meseca so minili, odkar so se začela na Instagramu vrstiti anonimna pričevanja, da naj bi bil Dušan Smodej, tedaj organizator kulturnih prireditev, mlade ženske – sam ali skupaj z drugimi – ob več priložnostih brez njihovega soglasja domnevno omamljal z drogo GHB in se nad njimi spolno in fizično izživljal. Sporno naj bi bilo tudi njegovo društvo za sodobno kulturo Fotopub, ki sodelavcem ni plačevalo za opravljeno delo. Vse te zapise, objavljene avgusta 2022, je pod drobnogled vzela policija in preiskavo končala oktobra istega leta. Skupno je odkrila 12 sumov kaznivih dejanj (konec leta 2023 je temu dodala še ovadbo zaradi suma povzročitve kaznivega dejanja goljufije), oškodovancev naj bi bilo devet, osumljenci trije. Pričakovati je bilo, da bo tožilstvo zoper njih vložilo obtožnico, a to se za zdaj še ni zgodilo. Se je pa nedavno v tem primeru zgodil pomemben korak naprej.

Kdo bo zmagal? Javno zdravstvo ali zasebni interesi?

Javna razprava o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti je končana, ministrstvo je prejelo več kot sto pripomb. V začetku novembra, torej čez dva tedna, naj bi čistopis zakona najprej sprejela vlada in nato naj bi šel v obravnavo v državni zbor. Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko zakon, s katerim želi koalicija jasneje potegniti ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom, začel veljati z začetkom leta 2025. Ali bo prinesel pričakovane učinke, torej okrepitev javnega zdravstva, pa ostaja odprto vprašanje. Upor zdravniških organizacij proti tej reformi je namreč silovit, nasprotujejo mu praktično vsa njihova združenja, pa tudi številni zdravniki ne sedijo križem rok, ampak iščejo poti, kako bi se izognili novi ureditvi. Nekateri njihovi načrti so tudi precej drzni, nekateri zdravniki in celo predstojniki oddelkov pa pozivajo svoje kolege kar h kolektivnim odpovedim delovnih razmerij, da bi tako bolnišnice prisilili k sprejemu njihovih pogojev.

TV komentar / Sperma, prisluhi in kri

Naj vas podnaslov tokratne televizijske kritike nikar ne zavede. Čeprav bomo na koncu pohvalili oddajo Tarča, ki smo jo gledali pretekli četrtek in je bila tam zato, ker so s tem na TV Slovenija pred začetkom uradne kampanje lahko še zadnjič naredili običajno novinarsko oddajo (brez prisilnih političnih pravil, ki veljajo v času same volilne kampanje), ne moremo mimo prav tistega dela oddaje, ki je požel največje navdušenje javnosti. Pa ne, ker bi imeli kaj proti objavljanju prisluhov ali pa proti razkrivanju dvoličnosti politikov, ki se javno sovražijo, v zaprtih sobanah pa sodelujejo, ampak ker je bilo vse skupaj zmontirano zavajajoče. Pa ne samo to: če bi novinarji Tarče prebrali novinarska poročila, bi videli, da je bilo vse to že popisano v času, ko se je dogajalo, z dvomi in priporočili pravne službe vred. In tudi vsi, ki smo zgolj pred televizijo spremljali to odisejado, vemo, da so na koncu skrajšali predlagano referendumsko vprašanje prav zato, da so pravno dvomljivost odpravili.