-
Uvodnik / Ne more se dobro končati
Slovenija ni najbolj skorumpirana država. Slovenija tudi nima najslabše javne uprave niti vlade. Slovenija tudi nima najdaljših čakalnih dob v zdravstvu in njeno zdravstvo ni pred kolapsom. Slovenski domovi upokojencev niso hiralnice in navkljub praznim posteljam zaradi pomanjkanja delovne sile je dostopnost primerjalno z drugimi državami še vedno razmeroma dobra. Slovenija še zdaleč nima visokih davkov, ko gre za premoženje, je med državami na svetu z najnižjimi davki. Slovensko šolstvo je za starše eno najcenejših v Evropi, pa čeprav se vsi neizmerno pritožujejo. Slovenska elektrika dejansko ni draga glede na ostalo Evropo, ves čas jo država zelo subvencionira, tudi po dvigu omrežnin za večino podjetij je med desetimi najbolj ugodnimi v Evropi.
-
Svet postaja vse bolj nevaren in nepredvidljiv. »Soočamo se s podnebno krizo, ekspanzionizem postaja norma, mednarodne odnose pa krojijo ljudje brez volje za preprečevanje strateških kriz,« opozarja sociolog dr. Gorazd Kovačič, predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V času, ko bi najbolj potrebovali modre politike, prevladuje argument moči nad močjo argumenta. Politično prizorišče obvladujejo ekscesi in avtoritarni voditelji, kot sta Donald Trump in Vladimir Putin, pri čemer takšnim politikam dodaten zagon dajejo vplivni plutokrati. Med njimi je tudi najbogatejši človek na svetu Elon Musk, ki bi lahko postal del nove Trumpove administracije, hkrati pa že deluje kot mecen skrajne desnice v Evropi.
-
Začnimo s konkretnim primerom: Robert živi v Ljubljani, v sto kvadratnih metrov velikem trisobnem stanovanju. Po Gursu je njegovo stanovanje ocenjeno na okoli 370 tisoč evrov, zanj pa na leto plačuje 150 evrov nepremičninskega davka oziroma nadomestila za stavbno zemljišče (NUSZ). Njegovo premoženje je v tem primeru obdavčeno v višini 0,04 odstotka ocenjene vrednosti nepremičnine. Koliko nepremičninskega davka bi Robert plačeval, če bi se preselil v drugo državo?
-
Donald Trump je napovedal zavzetje Grenlandije, Panamskega prekopa in Kanade. Verjetno ga je poklical Vladimir Putin in mu rekel: Ne teži mi, ker osvajam in si priključujem tuja ozemlja – daj še ti!
-
Vlada se je resno lotila ene največjih anomalij v slovenskem zdravstvu – problema »dvoživk«, zdravnikov, zaposlenih v državnih bolnišnicah in zdravstvenih domovih, ki hkrati služijo dodaten denar s honorarnim delom pri zasebnikih, pri tem pa avtomatično nastaja konflikt med osebnimi, podjetniškimi in javnimi interesi vseh vpletenih. Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi to prakso omejila, bo po obravnavi v vladi zdaj romala v parlamentarno proceduro.
-
Fizični obračun med učiteljico in učencem
Ponedeljek, 16. decembra, na Osnovni šoli Mirana Jarca v Črnomlju ni bil čisto navaden dan. Vsaj ne, če prisluhnemo besedam Saše Šabič, mame desetletnega tretješolca: »Ko bi moj sin moral na kosilo, okoli ene ure, je učiteljica stopila k njemu in mu rekla, naj ji pokaže puf [elektronsko cigareto, op. p.], in ji ga je tudi pokazal. Ona pa mu ga je vzela, sina pri tem vrgla ob tla in ga brcnila.« Mama je sicer dogodek, s priloženim zdravniškim dokazilom, prijavila na policiji.
-
Diskriminacija parov brez otrok?
V Sloveniji po zapustniku dedujejo zakonec oziroma zunajzakonski partner in potomci, torej otroci. Če pa gre za zakonski ali zunajzakonski par brez otrok, se stvari zapletejo – četrtina parovega skupnega premoženja gre staršem umrlega oziroma še pogosteje njegovim bratom in sestram ter nečakom in nečakinjam. Ljudem torej, ki jih s preživelim zakoncem pogosto ne veže nič, ki jih večinoma niti ne pozna ali pa so z njim celo v sporu. Enako najpogosteje velja celo za umrlega, saj ga neredko z zakonitimi dediči ne veže nič, razen bolj ali manj bližnje krvno sorodstvo. Vdove in vdovci iz parov brez otrok morajo zgolj zato, ker otrok nimajo, premoženje deliti z drugimi ljudmi, pogosto s popolnimi tujci. Mar ni to diskriminacija takšnih parov?
-
Italijanska prestolnica se pripravlja na povečan obisk turistov; pričakuje ga zaradi vatikanskega jubilejnega leta 2025 in zimskih olimpijskih iger v Cortini leto kasneje. V tem času bi lahko po nekaterih ocenah Italijo obiskalo približno 35 milijonov ljudi. Da bi ob navalu turistov zmanjšali možnost kriminalnih ali terorističnih dejanj, je italijanska vlada sprejela zakon, s katerim je prepovedala samostojne prijave v turistične namestitve, ki se oddajajo prek platform, kot sta Airbnb in Booking.
-
Predsednik uprave družbe Meta Mark Zuckerberg je pokleknil pred novim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, se navdihnil pri samooklicanem »absolutistu svobodnega govora«, najbogatejšem Zemljanu Elonu Musku, in v rahlo obupanem poskusu ohranjanja relevantnosti Facebooka napovedal, da bo s platform korporacije Meta odstranil cenzorske mehanizme. Facebook naj bi se tako transformiral v neregulirano igrišče političnih razprav, v obljubljeno deželo svobodnega govora – nekoč liberalnega ideala, ki se je v zadnjih letih počasi in vztrajno preoblikoval v domeno konservativcev. Meta bo s to potezo na svojih omrežjih Facebook in Instagram sprožila nov val razcveta sovražnega govora in lažnih novic, saj bo obenem upokojila tudi programe za preverjanje dejstev.
-
Svetovno znani futurolog in izumitelj Ray Kurzweil je že pred 20 leti napovedal eksponentni in prelomni razvoj umetne inteligence. Po njegovih napovedih naj bi ta do leta 2030 dosegla raven, ko niti temeljite analize in preizkusi ne bodo več zmožni razločiti med človekom in računalnikom. Predvidel je, da naj bi do leta 2045 dosegli trenutek, ko bo umetna inteligenca s kvalitativnim preskokom prešla v »splošno umetno inteligenco«. Ta naj bi pripeljala do nastanka »umetne superinteligence«, ki naj bi znatno presegla kolektivno inteligenco človeštva, saj naj bi bila sposobna samostojno izboljševati lastne zmogljivosti in sprejemati kompleksne odločitve. Preskok na raven umetne superinteligence naj bi sprožil korenite in nepovratne spremembe na svetovni ravni – v vseh sistemih človeške družbe in v sami opredelitvi človeške narave.
-
-
V sredo sta generalni direktor policije Senad Jušić in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar stopila pred novinarje in javnost obvestila, da je Jušić podal odstopno izjavo, minister pa jo je sprejel. Jušić sicer svoje odločitve ni obrazložil. Je pa zato Poklukar dejal, da se je generalni direktor policije odločil za odstop, ker so bili očitki zoper njega breme za celotno slovensko policijo: »Zelo jasno je povedal, da si želi razbremeniti policijo in seveda pritisk na celotno policijo, zato je pravzaprav potegnil zelo častno potezo.« Častno potezo? Minister se je gotovo šalil.
-
Komentar / Po vlakih še leti brez voznega reda?
Ne moralizirajte! Raje se zganite. Namreč, če je kdo pretirano začuden, pomeni zgolj, da nima nobene aktualne vednosti in zgodovinskega spomina. Namreč, že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, torej še preden so nemški nacisti prevzeli oblast, so ti dali natisniti rjave kartonaste vozovnice za vlake (kakršnih se starejši uporabniki vlaka gotovo še spomnite). Na njih pa je pisalo približno takole: »Brezplačna enosmerna vozovnica v Jeruzalem. Velja takoj.« Nacionalno osveščeni sosedje so takšne »vozovnice« metali svojim judovskim sosedom v nabiralnike. AfD, sto let kasneje, počne enako, le da transporte preusmerja na letala …
-
Najprej moramo povedati, da smo ob gledanju intervjuja s predsednico Natašo Pirc Musar v nečem uživali: namreč v ravni pogovora, ravni uporabljenega jezika, bontonu in vedenju obeh, predsednice in novinarke TV Slovenija Tanje Gobec. Utrujeni smo od domačijskega, krampastega vedenja slovenskih politikov (in novinarjev), ki mislijo, da je nekaj pristnega v tem, da se vedejo, kot da so pravkar prišli s partije tenisa ali pa iz hleva (kar je popolnoma enako, da ne bo dvoma). Nataši Pirc Musar moramo prav čestitati, ker je doumela, kaj je tisto, kar je Milana Kučana, Janeza Drnovška in ne nazadnje tudi Boruta Pahorja delalo državniške: da se znajo obnašati, da poznajo pravila bontona in da govorijo izbrano, pozorno do jezika. Saj se zdi irelevantno, a to državnika loči od nas, raje. Morda sicer niso taki (Pahor je ob izklopljenih kamerah hitro prostaški), je pa to vedenje učinkovito. A je že tako, da se v družbah, kjer se držijo pravil vedenja, dejansko tudi lažje pogovarjajo, ker s tem vsebina prevlada nad formo, naj se sliši še tako absurdno. Forma pomaga, da vsebina pride v ospredje.
-
Štirideset centov več za liter bencina?
Tik bred božičnimi prazniki je predsednik češke vlade Petr Fiala naredil obrat za sto osemdeset stopinj. Pred tremi leti je kot premier države, ki je predsedovala svetu Evropske unije, Ursuli von der Leyen še pomagal pri sprejemanju evropskega dogovora o trgovanju z emisijskimi kuponi tudi za zgradbe in promet, kar je eden ključnih elementov zelenega dogovora. Z njim naj bi se Evropa prebila na čelo boja proti segrevanju planeta, so od navdušenja prekipevali njegovi sodelavci.
-
Ustavno sodišče je nedavno razveljavilo člen zakona o bančništvu iz leta 2021, ki je določal, da se pri imenovanju delavcev v organe vodenja bank ne uporabljajo določbe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. S tem je bila kratena pravica delavcev do izvolitve delavskega direktorja, je soglasno odločilo osem prisotnih ustavnih sodnikov (odsoten je bil Rok Svetlič), in z 10. januarjem razveljavilo določilo, ki je omogočalo delavske predstavnike v nadzornih svetih, ne pa tudi v upravah bank.
-
Pred dnevi je javna RTV v oddaji Tarča predvajala na skrivaj narejene posnetke baterijske reje kokoši nesnic, na katerih oskubene in oguljene kokoši, nagnetene druga ob drugi v kovinskih kletkah, na kadavrih poginulih kokoši nesejo jajca, v enem izmed kotov pa je ležal tudi kadaver glodavca. Razburjenje je bilo kar precejšnje. Kako se to ne spodobi, kako je to pod vsako kritiko, kako je to v nasprotju s predpisi, kako je nehumano do živali, kako pomeni tudi tveganje za varno hrano in zdravje ljudi, kako bodo pristojni nemudoma ukrepali, da se ekscesno stanje uredi … Tako so v studiu razočarano ugotavljali in zagotavljali predstavniki pristojnih in s tem odgovornih institucij in organizacij. A pri tem niso bili iskreni.
-
Za delavce v kulturnem sektorju – ta je v primerjavi z drugimi izrazito prekaren, velika večina delavcev pa prejema podpovprečne dohodke – bi leto 2025 lahko postalo tista ključna prelomnica, ko se bo njihov ekonomski položaj vendarle začel izboljševati. Še zlasti to velja za najranljivejše in pravno najmanj zaščitene delavce, torej tiste, ki imajo status samozaposlenih v kulturi (teh je okoli 3200 ali četrtina samostojnih delavcev v kulturi) in jih je dosedanji sistem – zanj je že desetletja jasno, da je sporen – silil v delo, katerega namen je bilo predvsem izpolnjevanje neživljenjskih predpisov.
-
Tajkuni, ki so prepričani, da bodo zamenjali Boga
Ko se Mumbaj prebudi, se prebudi kapitalizem – prižgejo ga milijoni, ki jih je strah to imenovati dom. Med njimi so tudi Parvati (Chhaya Kadam), Prabha (Kani Kusruti) in Anu (Divya Prabha), medicinske sestre v eni izmed bolnišnic. V Mumbaju je brezmejna gneča, zdi se, kot da tam živijo vsi ljudje tega sveta, toda Parvati, Prabha in Anu – nevidne proletarke, rešiteljice socialne države – so samske. Prva je vdova, mož druge je takoj po aranžirani poroki stegnil v Nemčijo (in izginil brez sledu), tretja pa dejta, a z muslimanom (Hridhu Haroon), tako da mora to – v deželi, ki jo je avtokratski, fašistoidni premier Narendra Modi nacionalistično razslojil in preuredil – prikrivati. Mesto ti pomaga pozabiti na ljubezen, slišimo. Tu čas mineva hitreje – navadiš se na minljivost. In tisto, kar ostane od ljubezni, požre svetloba telefona.
-
Minuli konec tedna so neznanci v Mariboru z antisemitskimi grafiti popisali sinagogo, edino v Sloveniji ohranjeno srednjeveško shodnico. Vandali so med drugim zapisali: »Smrt Judom slava Sloveniji!« in: »Judi so zlo sveta.« Nastalo naj bi bilo za okoli 1500 evrov škode. Policija zbira informacije o dogodku zaradi suma dveh kaznivih dejanj, javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote. Za to kaznivo dejanje je zagroženih celo do pet let zapora.
-
Nedavna napoved Marka Zuckerberga, da bodo v aplikacijah podjetja Meta opustili sedanji model preverjanja dejstev, je bila deležna precejšnega odziva. Nekateri so jo sprejeli z odobravanjem – predvsem tisti iz konservativne srenje, ki naj bi bili v dosedanji ureditvi nemalokrat »cenzurirani« –, drugi ji odločno nasprotujejo. Kritičnim glasovom iz ZDA, edine države (za zdaj), kjer bo ukrep uveden, so se pridružili nasprotniki z vsega sveta, tudi iz Evropske unije.
-
Komentar / Tukaj govorimo slovensko
Ljubljanski poslovalnici Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je uspelo nekaj izjemnega. Ob vse številnejših tujih delavcih, ki uradnike obremenjujejo z urejanjem zagonetne dokumentacije, se je vodstvo poslovalnice reševanja tega izziva lotilo res inovativno: natisnilo je napis »We only communicate in Slovenian language« in ga obesilo pri vhodu. Tujci so tako odslovljeni že pri vratih in nikomur se ni treba ukvarjati z njihovimi vlogami, vprašanji in težavami. V zagovor tej rešitvi so na Mladinino novinarsko vprašanje odgovorili, da je zavod pač »dolžan v upravnih postopkih, ki jih izvaja, poslovati skladno z zakonodajo in poslovati v slovenskem jeziku ter jeziku narodnih skupnosti«, in dodali, da je »uradni jezik v Sloveniji slovenščina«. Genialno! Seveda vsak delavec, ki je kdaj delal za blagajno ali šankom, pozna strategije, kako se rešiti napornih strank – izgovoriš se, da ne moreš stornirati računa, ker se je ravnokar sesul sistem, ali pa rečeš, da bo naročilo prevzel sodelavec, ker se ravno končuje tvoja izmena … A v nobeni službi še nisem videl možnosti, da bi zoprno stranko odslovil, ker moraš varovati ustavo in narodno identiteto Republike Slovenije.
-
Kakšen utrip ima telo skupnosti?
»Kako razumeti telo, ki se na vse pretege trudi preseči svoje okvirje in se porozno spaja z okolico? Kako izkoristiti zadušljivo saturirano okolje v prid utripajočega telesa? Kako preživeti svet presežka?« Tako se v težko pričakovani prihajajoči predstavi POČEMUČKA: 150 BPM sprašujejo Klemen Kovačič, Aljoša Lovrić Krapež, Filip Mramor in Domen Novak – četverica, ki sestavlja mlad in prodoren gledališki kolektiv Počemučka. »Glasbeno-gledališko predavanje s srčnim utripom«, ki v srčiko uprizoritve postavlja motiv kože, bo v produkciji ljubljanskega Gledališča Glej in novomeškega Anton Podbevšek Teatra premierno zaživel 25. januarja v Stari mestni elektrarni v Ljubljani (ki jo upravlja Bunker, ta pa se je ekipi pridružil kot koproducent s prostorom) in 7. februarja še na odru Anton Podbevšek Teatra.
-
Čas pred izbruhom prve in druge svetovne vojne sta zaznamovala divje oboroževanje in napadalna zunanja politika. Zdaj, kot da se zgodovina zlovešče ponavlja. Svet se znova pospešeno oborožuje, Trump bi si priključil nekaj držav, Putin je napadel Ukrajino, Izrael na veliko mori Palestince, družbe so nemirne. Smo pred novo globalno, morda zadnjo katastrofo?
-
Komentar / Drugi Trumpov mandat
Inavguracija 47. predsednika ZDA 20. januarja 2025 buri pričakovanja in tudi strah. Sredi institucionalne parade ameriške demokracije in groteskne Trumpove figure bomo dejansko doživeli simbolni »konec zgodovine« toliko opevanega neoliberalizma. Končuje se varljivo obdobje ekonomske hiperglobalizacije in slovitega »washingtonskega konsenza«. Začenja se čas globalnih spopadov političnih avtokracij in novega ekonomskega protekcionizma. Novi svetovni red pod taktirko ZDA po spektakularnem zlomu Sovjetske zveze in evropskega komunizma očitno ni prinesel politične stabilnosti, socialne legitimnosti in mednarodnega miru. Povzročil je serijo ekonomskih in institucionalnih kriz in končal v kaotičnih spopadih velikih sil. Meddržavne prepletenosti sveta ni mogoče voditi in obvladovati z demokratičnimi sredstvi. Ekonomska globalizacija in politična demokracija sta nezdružljivi, protislovja kapitala in dela so znova torpedirala globalni kapitalizem. Očitno bo Marxov duh zlovešče pospremil tudi Trumpovo bleščavo slovesnost.
-
Heinz-Christiana Stracheja še danes nekateri nazivajo z »vicekanclerjem«, čeprav je ta položaj moral zapustiti leta 2019. Poleg tega je bil 14 let predsednik desno populistične Svobodnjaške stranke Avstrije. Nato je v javnost prišel posnetek z Ibize, dokaz, kako je Strache padel v zanko in pokazal nagnjenost k podkupljivosti, kar je pomenilo konec njegove politične kariere.
-
V Ljubljani so pripravili enkraten turistični spektakel, ko nad grajskim gričem dnevno brni helikopter in odvaža požagana drevesa. Seveda poseg ni majhen, na določenem delu imajo plan posekati polovico gozda. Glasovi iz ljudstva protestirajo, a Zavod za gozdove jih miri. Pravi, da posek ne ogroža biotske pestrosti, nasprotno - zaradi sečnje se bo biotska pestrost okrepila. Namesto drevesnih očakov, ki zasedajo prostor in mečejo senco, se bo manjše rastlinje na široko razraslo, bi jih skušali razumeti. Okoljevarstveniki so razočarani, računali so vsaj na jasno besedo Zavoda za varstvo okolja, ki pa pravi, da o tem ni dal mnenja, ker da ga mestni paragrafi ne predvidevajo. Poleti se je odločno uprl koncertu Magnifica sredi Tivolija, a bil deležen takšnih političnih pritiskov, da se zdaj raje ne ukvarja več z varovanjem okolja.
-
Patrik Schneider je vajen, da s svojim avtomobilom zbuja pozornost. Januarja lani je kupil Teslin model Y in prijatelji, znanci, celo mimoidoči na parkirišču ga nenehno sprašujejo o njem. Najprej so mu govorili, da se ima gotovo za rešitelja sveta, da je »zelen«, čeprav to ni vedno zvenelo laskavo, a ga ni ganilo. Pred nekaj meseci se je vse skupaj na lepem spremenilo. Ko se je ustavil na bencinski črpalki, da bi kupil žvečilne gumije, ga je prodajalec pozdravil z besedami: »Aha, vi ste pa Trumpov privrženec.« Za tako korenito spremenjeno javno podobo je kriv Elon Musk, lastnik Tesle, ki je nekoč obljubil, da bo po vsem svetu pospešil prehod na trajnostno energijo. Ta trditev o plemenitem poslanstvu je pri kupcih in sodelavcih zbudila vtis, da je zanj reševanje podnebja pomembnejše od gole prodaje avtomobilov. Musk je postal znan kot pionir električne mobilnosti in kupcem, ki so si želeli do podnebja prijazne mobilnosti, se je zdel tip idealnega podjetnika.
-
17. 1. 2025 | Svet
»Prvi talci iz Gaze na prostost v nedeljo«
Izrael in palestinsko islamistično gibanje Hamas sta dosegla dogovor o izpustitvi talcev, so davi sporočili iz urada izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Prve izraelske talce, ki ostajajo ujeti v Gazi, bodo v skladu z dogovorom izpustili v nedeljo. Izraelski varnostni kabinet se je medtem že sestal in bo predvidoma potrdil dogovor, ki ga mora nato odobriti še vlada.
-
17. 1. 2025 | Politika
Tanja Fajon nenapovedano v Ukrajini
Zunanja ministrica Tanja Fajon je danes na nenapovedanem obisku v Kijevu, kjer se na povabilo ukrajinskega kolega Andrija Sibihe udeležuje ministrskega srečanja Ukrajina - Jugovzhodna Evropa, je sporočilo zunanje ministrstvo. Do večera ima na programu še več srečanj z najvišjimi političnimi predstavniki Ukrajine.
Iskanje brez piškotkov ni možno
