Grega Repovž

19. 9. 2025  |  Mladina 38  |  Uvodnik

Uvodnik / Volitve 2026

Nobenega dvoma ni: leta 2026 Slovenijo čaka močan obrat v desno. Dejstvo namreč je, da ima Slovenija v tem trenutku tri desnopopulistične stranke, ki bodo brez dvoma prišle v državni zbor: prva je SDS, kot najbolj skrajna, druga je Nova Slovenija, ki gradi na enakem populizmu, a ga zavija v domnevno podjetniški plašč, tretja stranka te istosti pa so Logarjevi Demokrati, ki danes svoja dejanska stališča skriva za nasmehi. Ta stranka je zdaj razkrinkana, je laboratorijsko natančno izdelan satelit SDS, ravno ta teden je vodenje njene velenjske podružnice prevzela ena najzvestejših podpornic Janeza Janše, ki se mu nikoli ni odrekla. Dvomov o tem, ali gre res za skupen projekt Janše in Logarja, ni bilo več že ob razkritju, kako natančno so iz stranke Konkretno preselili kadre v SDS, denar pa pustili Demokratom.

Naša vest / Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Znamenito Gledališče Maksima Gorkega v Berlinu velja za enega najbolj radikalnih, politično angažiranih in subverzivnih sodobnih gledališč v Evropi. Opredeljuje se kot »postmigrantsko«, to pomeni, da v ospredje predstav postavlja predvsem teme rasizma in razmerij moči v družbi, na oder je večkrat postavilo tudi vprašanje izraelsko-palestinskega konflikta, z njim pa sodelujejo ustvarjalci različnega etničnega izvora. V gledališču delujejo ustvarjalci iz Izraela in tudi ljudje iz različnih bližnjevzhodnih držav, iz Sirije in tudi Palestine. Po 7. oktobru 2023, ko so Hamasovi borci vdrli na jug Izraela, ubili okoli 1200 ljudi in zajeli 250 talcev, Izrael pa se je odzval z brezkompromisnim etničnim čiščenjem Palestincev in rušenjem Gaze, ki potekata še danes, se je to znašlo v težavnem položaju.

»Avtoprevozniški lobi je eden najmočnejših lobijev v Sloveniji, prepričan sem, da ga izrablja in uporablja tudi politika«

Andrej Ribič je oktobra 2024 na položaju predsednika uprave Darsa zamenjal Valentina Hajdinjaka, vplivnega člana Nove Slovenije. Ribič je sicer res član Gibanja Svoboda, a je bil pred imenovanjem na ta položaj v nasprotju s Hajdinjakom uspešen menedžer, dolga leta je vodil podjetje Elektro Ljubljana. Biti direktor Darsa ni lahek posel, slovensko avtocestno omrežje je staro, slabo načrtovano, preobremenjeno, hkrati pa je Slovenija izrazito tranzitna država. Kaj torej storiti? Kako zmanjšati kolone? Kako povečati pretočnost in varnost? Kdaj bodo zgrajeni novi trak avtocest in novi pasovi? In seveda, kako naj Dars deluje bolje?

Kaj spor ob imenovanju novega guvernerja Slovenije pove o Nataši Pirc Musar in Robertu Golobu?

Kosovo ni dobro delujoča država, razlogov je več, politiko tam razgrajujejo nacionalizmi, zgodovina in korupcija, predvsem pa brezizhodnost, revščina, brezposelnost, izseljevanje. Na letošnjih februarskih volitvah je tam zmagala stranka Albina Kurtija, vendar ni dobila dovolj poslancev, da bi njen predstavnik lahko zasedel položaj predsednika parlamenta. Temu je sledil maraton, blokade, vmešalo se je ustavno sodišče. Poslanci so o kandidatki za predsednico parlamenta Albuleni Haxhi, njena izvolitev je bila pogoj za začetek postopkov potrditve nove vlade, neuspešno glasovali več kot 50-krat, dokler konec avgusta z 59. (!) glasovanjem ni bil potrjen Dimala Basho. Blokada je trajala šest mesecev in pol.

(Nepremičninska) neenakost se v Sloveniji povečuje 

Stanovanjska politika je ključni dejavnik pri skrbi za blaginjo gospodinjstev, v novem poročilu opozarja Eurofound, agencija Evropske unije, ki zagotavlja neodvisne analize o življenjskih in delovnih razmerah v EU.

Še malo, pa bodo streljali talce!

Leta 2023 je v Ameriki za posledicami strelnih ran umrlo 46.728 ljudi. »Epidemija nasilja s strelnim orožjem je unikatno ameriški problem,« piše na portalu organizacije Brady, ki že desetletja sistematično preučuje ta »unikatno ameriški problem« in ki svari: v Ameriki vsak dan ustrelijo 327 ljudi – od tega jih 117 umre.

Pismo Jerneju Vrtovcu

Spoštovani predsednik Vrtovec, vesel sem, da je Nova Slovenija za svojega predsednika izbrala cinefila. Zato vam čestitam za izvolitev in uvodne nastope, saj po vaših nedeljskih govorih na kongresu in v oddaji Politično ne more biti nobenega dvoma, da obožujete filmske črne komedije in politične satire. Bili ste naravnost filmski, in ko rečem filmski, mislim na Roberta de Nira v ameriških Pasjih dnevih s konca 90. let. Saj veste: »Kako skriti predsednikov spolni škandal? Nič lažjega. Napovejmo vojno Albaniji!« Odlično ste ga interpretirali: »Kako skriti predsednikov potencialni korupcijski škandal in sumljivo kapitalsko financiranje strankarskega inštituta? Nič lažjega. Napovejmo vojno nevladnikom in njihovemu javnemu financiranju!« A čeravno slovenska politika krvavo potrebuje cinefila, ker je že zelo dolgo obupno preveč napovedljiva, ravno iz istega razloga ne potrebuje – ne zamerite mi neposrednosti – še enega lažnivega predsednika politične stranke.

Miro Cerar, lepa duša

Več kot leto dni že gledamo čudno sago. Takole gre: predsednica republike ima po funkciji neodtujljivo pravico, da se sama odloči, koga bo državnemu zboru predlagala za guvernerja Banke Slovenije. Hkrati pa imajo državni zbor, parlamentarne stranke in tudi vsak poslanec posebej pravico, da se odločijo, ali bodo njenega kandidata sprejeli oziroma potrdili. In kako se tej situaciji reče? Popolnoma normalno politično stanje ravnotežij med vejami oblasti. Na predsednici republike je, da najde kandidata ali kandidatko, ki bo imel najboljše strokovne reference ob hkratni izvoljivosti. Oziroma: še bolj naravnost rečeno – predsednica republike je plačana, da zvozi skozi te čeri. To je njena služba.

Jože Možina zavlačuje sodni postopek, krivda se zvrača na pesnico Svetlano Makarovič

Januarja 2022 se je na enem izmed protivladnih protestnih shodov pesnica Svetlana Makarovič s satirično pesmijo Utrip laži odzvala na oddajo Utrip na TV Slovenija, ki jo je pripravil Jože Možina. Zaradi te pesmi je novinar nacionalke zoper pesnico vložil tožbo zaradi razžalitve, s katero zahteva opravičilo, objavo sodbe in 2000 evrov odškodnine z zamudnimi obrestmi vred. Pred dnevi naj bi se bilo končno začelo sojenje, a je bil narok prestavljen na december.

Koncert Thompson tribute banda v Prekmurju

»Včeraj smo skupaj preživeli nepozaben večer na našem tradicionalnem dogodku Adijo poletje! Na odru so nas prvič v Sloveniji navdušili Svetinja – Thompson tribute band,« so v nedeljo na profilu na Facebooku zapisali v Čreta baru, ki je prireditev pripravil. Zakaj so skupino, ki preigrava skladbe hrvaškega ustaškega rokerja Marka Perkovića Thompsona, sploh povabili in pod kakšnimi pogoji so koncert lahko izvedli, smo spregovorili z organizatorji in načelnikom murskosoboške upravne enote.

Dovos, d. o. o. – državno orožarsko podjetje

Peterica zaposlenih na Slovenskem državnem holdingu, upravljavcu premoženja države, od prejšnjega petka upravlja novo orožarsko podjetje – to je Dovos, družba za obrambo, varnost in odpornost, d . o. o. Podjetje Dovos, med nadzorniki katerega je tudi »strokovnjak za obrambo, varnost in odpornost« Damir Črnčec, eden od peterice, je za prve poteze dobilo tri milijone evrov. To je v orožarski industriji seveda enako nič, ministrstvo za obrambo je pred meseci za dvakrat toliko denarja naročilo zgolj polavtomatske puške. Kaj bo torej novo podjetje sploh počelo? Bo izdelovalo orožje? Kdo ga bo nadziral?

»Travma se je preoblikovala v bolezen«

Družinsko drevo italijanske pisateljice Widad Tamimi, po izobrazbi politologinje in magistrice mednarodnega prava, ki že več let živi v Ljubljani, se za ta čas morda zdi nenavadno. Njena mama prihaja iz družine tržaških Judov, ki so pred drugo svetovno vojno emigrirali v Združene države Amerike, oče je iz družine palestinskih beguncev in se je preselil v Italijo, da bi postal pediater.

Visokošolski posli

Julija sprejeti novi zakon o visokem šolstvu (ZViS1) je odpravil izredni študij. Ta ukrep ni domislica sedanje vlade, pač pa izhaja že iz prejšnjega Nacionalnega programa visokega šolstva 2011–2020, ki je večidel ostal neuresničen. Preureditev razmerja med brezplačnim in plačljivim študijem je bila vpeljana postopno, delno že z več dopolnitvami starega ZViS.

Vlado Miheljak

19. 9. 2025  |  Mladina 38  |  Dva leva  Za naročnike

Prvega ne pozabiš nikoli

Pozno poletje je čas porok. Cerkvenih, civilnih, pa tudi političnih. No, vse poroke so iz silne ljubezni; enkrat do izbranca, izbranke, drugič do denarja, tretjič do političnega vpliva, spet četrtič do soja žarometov … In ko takole skozi čas spremljamo NSi, stranko, utemeljeno na krščanskih vrednotah, se zdi, da sta kontinuiteta in identiteta stranke zgrajena na ponavljajočih se korupcijskih aferah, finančnih in kadrovskih mahinacijah, klientelizmu. Glede na odmevne zlorabe se zdi, da danes bolj kot kdaj prej velja krilatica, da bogaboječi verniki pridejo v nebesa, krščanski demokrati pa morda ne ravno v nebesa, a povsod drugod. Tudi s pomočjo laži. Novi predsednik stranke je že en tak notoričen lažnivec. Znova in znova jih zalotijo s prsti v marmeladi in z rokami do ramen v malhah z državnimi cekini. Ampak vedno imajo pripravljen priročen odgovor, češ da so razkritja, pa naj so še tako evidentna in nesporna, poskus preprečitve desnosredinske koalicije.

Heni Erceg

19. 9. 2025  |  Mladina 38  |  Hrvaška  Za naročnike

Brez sramu

Kolaps v središču Zagreba je trajal nekaj ur, kot bi bil Hrvaško obiskal kak pomemben gost. V resnici je na obisk prispel izraelski zunanji minister, sprejel pa ga je režeči se, samovšečni in brezsramni hrvaški premier s spremstvom in s tem nedvoumno pokazal, v katero skupino držav sodi Hrvaška. Predsednik španske vlade je pozval k športnemu bojkotu Izraela, Slovenija je napovedala bojkot evrovizijskega tekmovanja, če bo na njem nastopil izraelski predstavnik, Hrvaška pa je gostila Gideona Saara, enega od jastrebov iz Netanjahujeve vlade, podpornika genocida nad Palestinci, ki vsa poročila o stradanju prebivalcev Gaze razglaša za lažno propagando in grozi: »Kdor začne vojno z Izraelom, ostane brez ozemlja.« Tu je sproščeno kramljal s hrvaškim premierom, enim izmed redkih evropskih voditeljev, ki jim ni mar za to, da je večina državljanov Evrope in tudi Hrvaške doslej že ozavestila grozljivo dejstvo o množičnem stradanju Palestincev in izraelski morilski politiki. Saaru in javnosti je nakladal o podpori »rešitvi dveh držav«, za katero naj bi se zavzemale tudi druge članice Evropske unije, vendar pri tem s figo v žepu ni omenil, da k tej rešitvi seveda sodi priznanje druge države, torej Palestine. Doslej jo je sicer priznalo že 150 držav.

Gradimo več, a premalo

Globalna svetovalna družba Deloitte je konec avgusta objavila obsežno primerjalno študijo Property Index, v kateri je analizirala ključne usmeritve, povezane s stanovanjskimi nepremičninami v Evropi. Primerljivi podatki kažejo, da se je lani v Sloveniji začelo graditi več stanovanj, kot je bilo zgrajenih, a da je prostora za rast in spodbujanje gradnje zagotovo še veliko. V sosednji Avstriji so recimo lani začeli graditi 5,60 stanovanja na 1000 prebivalcev, kar pomeni 51.400 stanovanj, v Sloveniji pa se je začela gradnja 3,18 stanovanja na 1000 prebivalcev ali približno 6700 novih enot.

Janko Lorenci

19. 9. 2025  |  Mladina 38  |  Kolumna  Za naročnike

Prestol se maje

Z nedavnim govorom o položaju Evropske unije je Ursula von der Leyen hotela pokazati, da je še Voditeljica. Ni ji ravno uspelo in evroprestol se ji prvič resneje maje.

Zdravje otrok ogroženo

Evropejci od vseh rib najraje jemo tuna, četudi se v zvezi z njim pogosto razpravlja o učinkih na zdravje ljudi. Na to, da gre za ribo z visoko vsebnostjo živega srebra, že leta opozarjajo številne nevladne organizacije. Aktivistični skupini Bloom in Foodwatch sta opravili raziskavo, katere izsledki so vplivali na odločitev osmih francoskih občin, da tunino začasno umaknejo s šolskih jedilnikov.

Zakaj ne beremo?

Na Danskem so pred kratkim v celoti odpravili davek na knjige, ki je prej znašal kar 25 odstotkov. S tem ukrepom naj bi se začel boj proti bralni krizi, saj državljani Danske menda berejo vse manj. Podobno bralno krizo doživljamo pri nas, verjetno pa tudi drugje po svetu.

Študentski omnibus

Začenja se novo študijsko leto, to pomeni, da bodo ulice večjih slovenskih mest spet polne študentov. Jedli bodo po lokalih, ki ponujajo hrano za študentske bone – tisti, ki si to lahko privoščijo, seveda. Koalicija je na začetku meseca v parlamentarno obravnavo vložila zakon o urejanju položaja študentov, omnibusni zakon, v katerem je združenih več zakonov, ki zadevajo študente. »Predlog zakona je jasen signal mladim, da jih razumemo in vanje verjamemo. Mladi so največja naložba naše družbe in zaslužijo si razmere, ki jim omogočajo, da rastejo in uspejo,« je dejal poslanec Svobode Lenart Žavbi, ki je zakon vložil skupaj z Damijanom Bezjakom Zrimom iz SD in Tatjano Greif iz Levice, pri pripravi pa je sodelovala Študentska organizacija Slovenije.

Zgodbe o ljudeh na begu

V drugi polovici septembra na različne lokacije v Ljubljani (in drugih mestih) prihaja tradicionalni, že 16. Festival migrantskega filma, na katerem bodo prikazani filmi s tematiko begunstva, migracij in azila. Tokrat, pojasnjujejo organizatorji iz Slovenske filantropije, s programom opozarjajo predvsem na »ženske v migracijah, nezakonito in prisilno vračanje, pohlep korporacij« ter seveda še posebej na »genocid v Palestini«.

dr. Bogomir Kovač

19. 9. 2025  |  Mladina 38  |  Ekonomija  Za naročnike

Spremeniti svet

Gospodarske napovedi so v volilnem letu prvovrstno ekonomsko-politično blago. Umar nam septembra postreže s tradicionalno jesensko napovedjo gospodarskih gibanj za letošnje in prihodnji dve leti. Banka Slovenije pa nam ponuja septembrski pregled makroekonomskih gibanj z napovedmi. Oboje je namenjeno jesenski oceni stanja slovenskega gospodarstva kot izhodišče za proračunsko načrtovanje in oblikovanje ustreznih makroekonomskih in razvojnih politik. Z ekonomskega vidika bo leto 2025 preizkus uspešnosti vladne koalicije, za opozicijo pa polje političnega obračuna. Za prve je ekonomski kozarec na pol poln, za druge kakopak prazen. Gospodarska rast bo letos najmanj prepolovljena glede na leto 2024, inflacija je nadpovprečna, fiskalne škarje se hitro zapirajo. Slovenija formalno ni v recesiji, toda tveganja naraščajo in lahkotnost njihovih obravnav zbuja skrb. Za nameček je volilno leto običajno radodarno s fiskalnimi bombončki, nekaj jih je na vladnem obisku v Novem mestu navrgel premier Golob. Opozicija pa kot običajno opleta z ekonomskim populizmom, znižanjem davkov in varčevanjem. Bog se nas usmili.

Nasprotja, ki se dopolnjujejo

»Če ne prej, mislim, da smo med pandemijo vsi uvideli, da dom igra pomembno vlogo pri našem celostnem dobrem (ali slabem) počutju,« razmišlja Nina Eminagić, arhitektka mlajše generacije, ki skupaj z očetom Mirzo Eminagićem sestavlja arhitekturno-oblikovalski tandem alto design studio. Ta zadnja leta navdušuje predvsem s premišljenimi ter inovativnimi prenovami stanovanj v prestolnici, pri katerih se uspešno prepletata funkcionalnost in svojevrstna estetika. Za kako presežne rešitve gre, med drugim priča več nagrad BIG SEE Interior Design Awards.

Mariborsko morje

Ni še tako davno, ko je bil Lent, najstarejši del Maribora ob reki Dravi, izrazito neurejen. Vseskozi je bil sicer širše prepoznaven, predvsem zaradi svojega zgodovinskega pomena in poletnega festivala, poimenovanega po njem, a tamkajšnje objekte je načenjal zob časa, za nameček pa so bili glavni poudarek Lenta pravzaprav dvosmerna cesta in parkirišča, na katerih so se tik ob mogočni reki bohotili avtomobili. Slednjih je bilo rečno obrežje polno tudi pred eno največjih mariborskih znamenitosti, najstarejšo trto na svetu, ki je s častitljivimi 450 leti zaščitena kot kulturni spomenik.

Bernard Nežmah

19. 9. 2025  |  Mladina 38  |  Pamflet  Za naročnike

Pogled iz helikopterja

Pojem javna naročila napeljuje, da gre za najbolj smotrne in pravno korektno izpeljane nakupe. Po seriji kritik na račun izbire dobavitelja dveh helikopterjev za medicinsko pomoč, se je odzval policijski minister Boštjan Poklukar in odredil notranjo revizijo. Ta je posel podrobno pregledala in ugotovila, da je vse OK. A zdaj se je oglasila KPK s takšno močjo argumentov, da je minister ustavil podpis pogodbe. Namestnica predsednika komisije Tina Divjak je javnosti sporočila svojo analizo revizije: da notranji revizor tehničnih specifikacij in meril ni gledal in se do tega ni opredeljeval, saj nima znanja z letalskega področja. Ključnega momenta policijska revizija sploh ni presojala, ker se nanj ne spozna, a vseeno sklenila, da je potekalo vse v skladu s postavo!?? Je minister, ki je izbral nekompetentne revizorje, ponudil odstop?