Hujskač Janša

V ponedeljek je v državnem zboru na zahtevo poslank in poslancev SDS potekala izredna seja o reševanju stanovanjske problematike, rdeča nit pa je bila kritika stanovanjske politike zdajšnje koalicije z vlaganjem v javna najemna stanovanja.

Zdolškov poljub smrti

Stojan Zdolšek je res eden najboljših odvetnikov v Sloveniji – a vedno, ko so ga najeli politiki, da bi s svojim nastopom, s katerim tako obvladuje sodne dvorane, zmagal v javnem prostoru, se je končalo kot polom. In ko ga je za svojega odvetnika najel premier Robert Golob in mu dal možnost javnega nastopanja, smo samo čakali, kdaj bo Zdolšek spet izvedel »Zdolška«. In ga je, v najbolj napačnem trenutku.

Parole in laži

Pokojninska reforma, ki jo je septembra potrdil državni zbor, upokojencem med drugim ob novembrski pokojnini, ki bo izplačana 28. novembra, prinaša »božičnico« v znesku 150 evrov. Znesek naj bi glede na načrtovano reformo do leta 2030 naraščal po 20 evrov na leto, do 250 evrov, nato pa se usklajeval z drugimi transferji.

Dvojna merila

Komisija za preprečevanje korupcije zoper premiera Roberta Goloba vodi dva postopka, ki se bližata koncu. V enem ugotavlja kršitev integritete zaradi domnevnega vmešavanja v delo policije v tako imenovani zadevi Bobnar, v drugem, v tako imenovani zadevi Karigador, pa ugotavlja navzkrižje interesov zaradi imenovanja Tomaža Subotiča v sveta dveh bolnišnic, celjske in psihiatrične bolnišnice v Ljubljani. Navzkrižje interesov v drugi zadevi se na prvi pogled zdi očitno, saj je Golob dopustoval v Subotičevi vili v hrvaškem Karigadorju – pri čemer pa sta res prijatelja in sočlana stranke že od prej. A očitna so tudi dvojna merila protikorupcijske komisije.

Hojsov kartel

Internetna revolucija je preoblikovala tudi delo mednarodnih kriminalnih mrež. Te so se digitalizirale in v posle vpeljale najnaprednejše tehnologije. Okoli leta 2020 so se med največjimi združbami razširili posebni, na androidu temelječi telefoni, prilagojeni za prikrito, šifrirano komunikacijo, ki naj bi bili povsem varni pred policijo. Najbolj znana med kriminalci sta bila sistema EncroChat in Sky ECC. Ne gre le za aplikaciji, temveč za celoten ekosistem naprav: številni telefoni so imeli dvojni način delovanja – kot običajen telefon ali kot zaklenjena šifrirana naprava –, uporabnik pa je ob zagonu izbral režim. Opremljeni so bili tudi z gumbom, ki je v izrednih razmerah sprožil hipen izbris podatkov, najstrožje utrjene različice pa so imele fizično onemogočene kamere, mikrofone in GPS-sprejemnike.

Janko Lorenci

10. 10. 2025  |  Mladina 41  |  Kolumna  Za naročnike

Zabloda »gospe Erike«

Na svetu je veliko hudih stvari. Ena najgroznejših je trpljenje bolnih otrok. S to tematiko se je ukvarjala zadnja Tarča. Oddajo je bilo težko gledati, zlasti posnetke otrok, ki jih zadenejo tako imenovane redke bolezni.

Grega Repovž

10. 10. 2025  |  Mladina 41  |  Uvodnik

Uvodnik / Zadnji tedni

Avgusta 2020 sta prizadevna lastnika kmetije Veles iz Šentjanža na Facebookovem profilu objavila kratko črtico o življenju os, s poudarkom na avgustu, ko se njihovo življenje začne iztekati.

»Vojna se ne konča z zadnjim strelom, sledijo ji generacije travmatiziranih ljudi«

Pisateljica Lana Bastašić (1986), ki se je rodila v Zagrebu in je odraščala v Banjaluki, je mednarodno javnost opozorila nase z romanesknim prvencem Ujemi zajca. V njem bralec spremlja prijateljici, ki sta skupaj odraščali v medvojni Bosni, a se nato oddaljili in izgubili stik, 12 let kasneje pa sta se odpravili na road trip iz Mostarja na Dunaj. Za knjigo o prijateljstvu in njegovih preizkušnjah, vprašanjih pripadnosti in identitete, ranah, ki jih vojna pusti za seboj, in celjenju teh ran je leta 2020 prejela nagrado Evropske unije za književnost. Kot pisateljici ji je kasneje uspel tako rekoč veliki met, ko je v Berlinu podpisala še pogodbo z ugledno nemško založniško hišo S. Fischer. A je sodelovanje pred dvema letoma, po zaostritvi izraelsko-palestinskega spora, prekinila, ker založba ni hotela obsoditi genocida v Gazi, in zapustila Berlin, kjer je državna politika vse bolj dušila propalestinske glasove. Ljubljano je obiskala prejšnji teden zaradi gostovanja v Cankarjevem domu.

Na bojnem polju politike

Pred tremi desetletji je v rimskokatoliški cerkvi v Sloveniji – to je bil čas nekdanjega ljubljanskega nadškofa Franca Rodeta – prevladalo prepričanje, da morajo kristjani stopiti v javnost, »iz zakristije«, kot so dejali takrat.

»To izgleda kot druga svetovna vojna!«

Ameriški psihiatri so že kmalu po začetku prvega Trumpovega mandata – na Univerzi Yale – pripravili konferenco o Trumpovem duševnem zdravju in ugotovili, da predsednik kaže »znake nevarne duševne bolezni«. »Vprašanje ni, ali je duševno bolan, temveč – ali je nevaren,« je rekel James Gilligan, profesor psihiatrije (Univerza v New Yorku), in dodal: »Ukvarjal sem se z najnevarnejšimi ljudmi, ki jih je ustvarila družba, vodil sem programe skrbi za duševno zdravje v zaporih. Ukvarjal sem se z morilci in posiljevalci. Nevarnost prepoznam že na miljo. In ni vam treba biti strokovnjak ali pa teh reči preučevati 50 let, kot jih jaz, da bi vedeli, da je ta človek nevaren.«

Nesmiselno preganjanje otrok, ki igrajo različna glasbila

V zadnjem času smo v medijih prebrali nekaj zapisov o policijskem kaznovanju otrok zaradi igranja različnih glasbil. V Mariboru so bili kaznovani starši devetletne deklice, ki je igrala klavir, v Ljubljani starši osem, devet in dvanajst let starih otrok, ki igrajo klavir, violino in violončelo, v Luciji starši osemletne pianistke … Podlago za kaznovanje je mogoče najti v zakonu o varstvu javnega reda in miru, zato v Zvezi prijateljev mladine Slovenije predlagajo zakonske spremembe, s katerimi bi hkrati »zaščitili pravico do miru in pravico otrok do umetniškega izražanja in razvoja talentov«.

Župan sadi rožice

Energetika Ljubljana, ki z daljinskim ogrevanjem oskrbuje okoli 61 tisoč stanovanj v mestni občini, je z oktobrom zvišala ceno ogrevanja. Skupni letni strošek za dvosobno stanovanje bo v ogrevalnem letu 2025/26 višji za slabo desetino ali 57 evrov, znašal bo torej približno 664 evrov, je prejšnji teden napovedal direktor Energetike Samo Lozej. A ob tem nepriljubljenem ukrepu v Energetiki prebivalce zapeljujejo z obljubo o »nižji ceni toplote« v prihodnosti. Ljubljani naj bi jo zagotovila nova sežigalnica odpadkov, za katero močno navija tudi župan Zoran Janković in ki naj bi jo zgradili na Barju.

(Še en) nedostojen referendum

Nasprotniki pravic gejev in lezbijk, žensk in številnih civilizacijskih pridobitev nasploh, skupina, ki jo vodi Aleš Primc in ki v svojem imenu nosi »otroke in družino«, je s podporo rimskokatoliške cerkve zbrala dovolj podpisov za razpis referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Bomo res glasovali o tem? Ne zgolj načelno, kot smo na posvetovalnem referendumu, ampak čisto zares, s pravnimi posledicami? Bo večina spet dobila priložnost, da manjšini odvzame nekatere pravice, ki ji jih je prav na podlagi volje, izražene na posvetovalnem referendumu, omogočila vladna večina v državnem zboru? Kaže tako.

Vlado Miheljak

10. 10. 2025  |  Mladina 41  |  Dva leva  Za naročnike

Lovilec dronov

Militaristični megalomani in špekulanti so stoletja sanjali o zidovih, pregradah, ki naj bi ločili in ščitili »naš svet« pred zavojevalci in prekupčevalci. Najbolj znan je tako imenovani Veliki zid na Kitajskem, ki upravičuje svoje ime, saj je v stoletjih (prvi zametki zidu so se pojavili že pred našim štetjem) nastalo okrog 21 tisoč kilometrov kamnite utrdbe, ki bi naj varovala vsakokratno cesarstvo pred barbari. No, dejansko pa je imel tudi trgovsko-carinsko funkcijo. Pravega učinka, ne obrambnega in ne trgovsko-carinskega, pa nikoli ni dosegel. Tudi v novem veku podobnih sanj nikoli niso opustili. Tako so se med različnimi sovražnimi svetovi vzpostavljale obrambne linije. Zlasti po prvi svetovni vojni. Fašistična Italija je gradila (in nikoli v celoti dokončala) tako imenovani Alpski zid, fortifikacijsko linijo od ligurskega morja do Istre. Kraljevina Jugoslavija je na Rapalski meji Italijanom odgovorila z obrambno linijo, poimenovano po generalu Leonu Rupniku.

Skrivnosti sodobnih diktatorjev

Na začetku septembra je ducat avtokratskih vladarjev s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom na čelu korakal proti Trgu nebeškega miru v Pekingu. Prizor ni bil le simboličen, temveč tudi skrbno načrtovan. V skupinici nista manjkala ruski predsednik Vladimir Putin in severnokorejski diktator Kim Džong Un, prišli so tudi voditelji Kazahstana, Uzbekistana in Azerbajdžana.

Dr. Bogomir Kovač

10. 10. 2025  |  Mladina 41  |  Ekonomija  Za naročnike

Zakaj je toliko bolniških odsotnosti?

Bolniške odsotnosti so še eden od akutnih problemov države v iztekajočem se letu 2025, ne zgolj v Sloveniji, temveč tudi v EU. Zadevajo namreč širok krog deležnikov in sistemskih vzrokov, zahtevajo holistični analitični pristop. Pomenijo objektivni ekonomski problem in hkrati sila občutljivo področje človekovih pravic. Razkrivajo zamotano odgovornost politike, biznisa in zdravstva, protislovja trga dela in socialne države. Absentizem kot začasna, trajna ali stalna nezmožnost za delo zadeva namreč vse nevralgične razvojne točke te države, od reforme zdravstva in socialnega varstva do konkurenčnosti gospodarstva in fiskalne krize države. Zato so strateški sistemski pristopi, različne politike in ukrepi tako težavni in težko rešljivi. Manjka nam ekonomske smelosti za potrebni menedžment absentizma na vseh ravneh, ni pravega političnega konsenza za vodenje sprememb. Ladja na tem področju pa nezadržno tone in z njo tudi konkurenčnost socialne države. Ne gre za leseno železo, temveč jedrni problem slovenske družbe.

Slovenska vojska s štipendijami do mladih vojakov 

Državni zbor je leta 2023 sprejel resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Dokument določa cilje prestrukturiranja vojske v prihodnjih 15 letih in načrte za ravnanje s povečanim delom državnega proračuna, ki ga bo začela prejemati v teh letih. Največja težava, s katero ima opraviti vojska, pa je pomanjkanje kadra oziroma vojakov. Število stalnih vojakov v Slovenski vojski se od leta 2011 vsako leto zmanjša. Vlada je vojski leta 2023 pomagala tudi pri odpravljanju te težave. Zakonu o službi v Slovenski vojski je pripisala dodatek, ki določa, da lahko vanjo vstopijo kandidati, ki imajo končano le osnovno šolo in potem srednjo šolo končajo v času zaposlitve.

Neznani leteči predmet

Pred nedavnim so trije veliki letalniki iz različnih smeri vdrli v zračni prostor nad københavnskim letališčem in povzročili popolno zmedo: promet je zastal za vso noč. Sledil je rafal odpovedi, zamud in preusmeritev poletov – prizadetih je bilo več kot 20 tisoč potnikov. Sočasno sta dva brezpilotna letalnika obletavala območje letališča v Oslu in prav tako povzročila štiriurni zastoj prometa, letalniki pa so nagajali tudi na manjših danskih letališčih Aalborg in Billund.

Manipulacija ni informacija

Že starogrški modreci so svarili pred sofisti, ki so z opletanjem z jezikom, nizanjem paradoksov in prikritih zmot v argumentaciji zavajali ljudi. Dobra utemeljitev, takšna, pri kateri so premise resnične in iz njih logično sledi tudi sklep, je bistvo dialoga, krepitve skupnosti. Slaba, takšna, ki nima ne repa ne glave, ki s prstom kaže na druge, po nepotrebnem žali in navaja laži, pa vanjo vnaša razdor.

Prizadevanja, da bi borci, pokopani v Radovljici, dobili imena

Na nas se je obrnil bralec, čigar svojci so pokopani v skupnem grobišču partizana in narodnega heroja Jožeta Gregorčiča in njegovih soborcev. Gre za brate iz družine Osredkar, dvojčka Radka in Sava, ki sta padla leta 1942 na Lipniški planini skupaj z Gregorčičem, in Iveta, ki je padel na Blegošu. A na spomeniku v Grajskem parku v Radovljici, ki ga je zasnoval Edvard Ravnikar, ni njihovih imen – na njem je vklesan zgolj napis: »Tu je pokopan narodni heroj Jože Gregorčič z 71 partizani, padlimi na Jelovici.«

N'toko

10. 10. 2025  |  Mladina 41  |  Žive meje  Za naročnike

Zeleno oboroževanje

Ko je spomladi 2022 Robert Golob zmagal na volitvah, smo živeli v precej drugačnem svetu kot danes. V medijskem etru so odmevale besede »okrevanje«, »prenova«, »rast« … Po kaosu epidemije, ki je nasledil desetletje rezov in gospodarskega kaosa, je bila Evropa končno pripravljena na novo politično usmeritev: na veliko vrnitev državnih projektov, nekakšen new deal za 21. stoletje, investicijski cikel, ki bo prinesel službe in stabilnost. Nosilec te preobrazbe iz neoliberalizma nazaj v socialdemokracijo naj bi bil zeleni prehod – energetska in infrastrukturna prenova, s katero bomo omilili učinke podnebnih sprememb. Nič nenavadnega torej, da je obdobje zelenega optimizma v središče političnega življenja Slovenije potisnilo dolgolasega direktorja energetskega koncerna. Le kdo bo znal bolje krmariti državo skozi zeleni prehod kot hipijevski biznismen, iskriva mešanica japija in alternativca (»najboljše zdravilo proti covidu je sonce!«)? Ko so zahodni mediji poročali o volitvah v Sloveniji, so Svobodo vsi označili za zeleno stranko.

Bernard Nežmah

10. 10. 2025  |  Mladina 41  |  Pamflet  Za naročnike

Dežela Alana Forda

Protikorupcijska komisija (KPK) je ena redkih državnih institucij, ki obravnava početja predsednika vlade Roberta Goloba. Običajno premier skliče tiskovko ali švigne v elitne oddaje dveh največjih televizij, kjer sam ocenjuje svoje delo, seveda s superlativi. S KPK je drugače, ta vztrajno vodi postopek in ne odneha, ko Golob pove, da je vse OK. Slednji si je zato omislil odvetniško legendo Stojana Zdolška, ki pred protikorupcijsko komisijo in mediji brani ministrskega predsednika. Zadnjič je tako v svojo pisarno pozval novinarje, da jim pojasni »stanje stvari«, a ko je zagledal novinarko Tarče, jo je nagnal, češ da nje ni povabil in da za to oddajo ne daje izjav. Preostali novinarji niso pokazali solidarnosti do kolegice in so kot izbranci ostali v prostorih advokata. Del medijev je odreagiral zgroženo, kako si sam jemlje pravico, kateri časnikarji smejo in kateri ne smejo poročati. In na odvetniško zbornico je prišla zahteva, da arogantnega odvetnika disciplinsko obravnava. Toda pravni zagovornik, četudi v maniri hudičevega odvetnika, ima pač pravico, da je kapriciozen, magari aroganten in da ne mara posameznih novinarjev ter medijskih hiš. To je pač pravniška strategija. Problem je prvi mož vlade, ki sam ne nastopi na novinarski konferenci. Sicer pa - tudi, kadar jih priredi, tam izvede samogovor, nato pa se obrne na petah in odide, ne da bi mu zbrani novinarji lahko zastavljali vprašanja. Če so zdaj medijske hiše protestirale nad aroganco njegovega advokata, pa so aroganco predsednika vlade molče tolerirale.

Podnebne cestnine?

Novembra se bo sistem cestninjenja tovornih vozil spremenil, tovornjaki, ki bodo vozili po slovenskih avtocestah, bodo pristojbino morali plačati tudi glede na to, koliko izpustov ogljikovega dioksida oddajajo. Sprememba zakona o cestninjenju, ki je bila sprejeta lansko zimo, je v slovenski pravni red med drugim uvedla evropsko direktivo, s katero so določene različne stopnje pristojbine glede na emisijski razred.

Jez, ki ne jezi

Jez Močivec je bil zgrajen v petdesetih letih prejšnjega stoletja za hidroelektrarno, ki je niso nikoli končali. Od takrat počasi propada, saj ga nihče ne vzdržuje in nima uporabne funkcije. Težava je v tem, da stoji v Triglavskem narodnem parku, in to ravno v Dolini Triglavskih jezer. Postavljen je torej sredi zelo krhkega ekosistema mokrišč, ki so na tem območju. Pred postavitvijo jezu na tem mestu ni bilo jezera Močivec. Javni zavod TNP že leta poskuša pridobiti dovoljenje za odstranitev jezu, zdaj pa je inštitut REVIVO v okviru programa Open river programme začel postopek pridobitve dovoljenja za rušenje.

Mejnik v podpori umetnikom

V Sloveniji smo po dveh desetletjih neukrepanja prav zdaj priča prvim resnim spremembam sistema, v okviru katerega deluje področje kulture. Reforma v tem podplačanem sektorju med drugim pomembno izboljšuje tudi gmotni položaj in socialno varnost kulturnih delavcev. Prepoveduje na primer neplačano pripravništvo in uvaja celo doslej popolnoma nezamisljive zajamčene minimalne urne postavke za prekarne delavce v kulturi. Vse te spremembe so izjemnega pomena in bi sektorju lahko pomagale, da se izvije iz dolgoletnega krča.

Čakalnica na prostem

Del našega glavnega mesta, kjer drug ob drugem stojijo Univerzitetni klinični center Ljubljana ter množica drugih klinik in inštitutov, ki skupaj tvorijo daleč največjo slovensko bolnišnično četrt, ima izrazito malo zelenih površin. Razlogi so znani. Le streljaj od mestnega središča je pozidava še vedno zelo gosta, tu so številne ceste, ki so, tudi zaradi vsakodnevnega navala pacientov in zdravstvenih delavcev, zelo prometne, velik udarec pa je zelenju dodalo tudi krčenje teh površin v zadnjih desetletjih. Nekatere so padle zaradi širitve klinik, druge so postale parkirišča, protestom navkljub pred desetletjem tudi park pred Polikliniko. Na edinih nepozidanih površinah so zgradili zasebni parkirni hiši, edini večji park je tako ostal pred Onkološkim inštitutom, pa še ta ni v zavidanja vrednem stanju. A ne primanjkuje le zelenja, temveč tudi klopi, kjer bi mimoidoči lahko posedeli, ali pa preglednih oznak, ki bi nam razložile, kje posamezne klinike sploh so – vsega tistega, kar bi to betonsko džunglo naredilo prijaznejšo do obiskovalca, ki vanjo praviloma vstopa s skrbmi, povezanimi z zdravjem.