• Borut Mekina

    12. 9. 2025  |  Mladina 37  |  Politika  Za naročnike

    Kako deluje koruptivno-klientelistična mreža, ki so jo razvili v Novi Sloveniji

    Poleti 2020 je naš drugi največji telekomunikacijski operater T-2 organiziral dobrodelno akcijo, v kateri so koprskemu zdravstvenemu domu podarili reševalni motor Honda VFR1200X. Njegova cena z DDV je znašala 14.788 evrov, še dodatnih 5254 evrov pa je stala dodatna oprema, kot so intervencijske luči, specialno barvanje in podobno, so nam sporočili iz T-2. Ko je bil 23. junija 2020 motor slovesno predan, je Valentin Hajdinjak na T2 še opravljal naloge vodje oddelka za trženje in korporativno komuniciranje, hkrati pa je bil tudi podpredsednik NSi. Tik preden je odšel na položaj predsednika uprave Darsa, so v T-2 plačali še preostale račune, povezane z omenjeno humanitarno akcijo. Samostojni podjetnik Tomaž Kavčič je za »svetovanje v okviru projekta« prejel 3220 evrov. Samostojni podjetnik Jakob Bec je za »organizacijo dogodka« prejel 2908 evrov, samostojni podjetnik Klemen Rutar pa je za fotografiranje in snemanje videa, ki ga sicer na spletu nismo zasledili, dobil neverjetnih 3844 evrov.

  • Matic Gorenc

    12. 9. 2025  |  Mladina 37  |  Družba  Za naročnike

    Kolaborant ali žrtev?

    Oratorij je krščanski počitniški program za otroke. »Nepogrešljive sestavine oratorija so molitev, petje, dramska zgodba, kateheza, ustvarjalne delavnice in igre«, lahko preberemo na spletni strani. Oratorij je namenjen osnovnošolskim otrokom, vsako leto pa je v središču programa glavni junak, čigar življenjska zgodba je rdeča nit oratorija. Letošnje poletje je bil to Alojzij (Lojze) Grozde.

  • Stanka Prodnik

    12. 9. 2025  |  Mladina 37  |  Kultura  |  TV komentar  Za naročnike

    Poroka! / Hvala bogu, da je zadeva mimo!

    Poroke javnih osebnosti so nelagodje same po sebi, sploh če bodoča poročenca sporočita, da bo poroka potekala v krogu družine in prijateljev. Vsaka fotografija in vsaka informacija, ki nato pride v javnost, je posledica tega, da kdo tega pravila ni spoštoval – kar seveda avtomatično pušča madeže na dogodku, ki naj bi bil lep in intimen. Ampak ob poroki Tine Gaber Golob in Roberta Goloba smo vnaprej vedeli tole: da bo vprašanje le, kako globoko narobe bo šlo, ne pa, ali bo videti dobro ali slabo. Zdaj smo že tako navajeni komunikacijskih zdrsov premierskega para, da se raje kar vnaprej držimo za glavo!

  • Peter Petrovčič

    12. 9. 2025  |  Mladina 37  |  Politika  Za naročnike

    Če KPK in policija preiskujeta Goloba, bi morali preiskovati tudi Janšo

    Komisija za preprečevanje korupcije že dve leti vodi postopek zoper Roberta Goloba zaradi domnevnih nedovoljenih pritiskov in domnevanega vmešavanja v delo policije, pri čemer ugotavlja, ali je kršil integriteto ali ne. Golob naj bi tako od nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar zahteval menjavo enega izmed policijskih šefov, s tem dejanjem pa naj bi pogojeval ohranitev njene ministrske funkcije. Zadevo je preiskovala policija, konec lanskega leta pa je na tožilstvo vložila ovadbo. Vse to bi se zdelo smiselno, pravično in sorazmerno, če ne bi poznali širše slike.

  • Peter Petrovčič

    12. 9. 2025  |  Mladina 37  |  Družba  Za naročnike

    Socialna (ne)pravičnost

    Ko umre kdo, ki je v življenju prejemal socialno pomoč ali varstveni dodatek, njegovi dediči od države, točneje od državnega odvetništva, dobijo obvestilo, da bodo morali prejeto socialno pomoč državi povrniti, če želijo dedovati. Država namreč dedovanje omeji, dokler se to vprašanje ne reši, dediči pa imajo na voljo več rešitev iz zagate, ki lahko znaša le nekaj tisoč evrov, lahko pa tudi več deset tisoč. Katero pomoč država zahteva nazaj, zakaj nekatere dediče neutrudno terja, druge pa pusti pri miru, in kako lahko v istem kontekstu govorimo o socialni pravičnosti in nepravičnosti hkrati?

  • STA

    12. 9. 2025  |  Svet

    Razrešeni Dodik / »Naše ljudi, ki živijo v Sloveniji, pozivam, naj glasujejo za Janšo«

    Razrešeni predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je danes v odzivu na prepoved vstopa v Slovenijo pozval Srbe, naj na naslednjih volitvah v Sloveniji glasujejo za prvaka SDS Janeza Janšo. Aktualno slovensko vlado je zaradi prepovedi označil za neodgovorno, navedbe medijev o njegovem premoženju v Sloveniji pa za neresnične.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    12. 9. 2025  |  Mladina 37  |  Uvodnik

    Uvodnik / Izkrivljeni svet

    V četrtek, 4. septembra, sta novinarja TV Slovenija in Žurnala24 Rok Šuligoj in Marko Gašparin razkrila eno največjih korupcijskih afer v sodobni Sloveniji. Uspelo jima je namreč priti do preliminarnih podatkov parlamentarne komisije, ki preiskuje financiranje političnih strank v času prejšnje vlade. Gre za res nazorno in z vidika prebivalcev grozljivo shemo, kako so morala podjetja (bi lahko govorili celo o izsiljevanju?), ki so dobila posle na ministrstvu za infrastrukturo – vodil ga je Jernej Vrtovec –, nakazovati denar kvazi inštitutu v lasti stranke Nova Slovenija. Sklenjeni posel z ministrstvom je imel na drugi strani nakazilo strankinemu inštitutu – kot v slabem mafijsko-političnem trilerju. A tukaj se ta politični triler žal šele začne.

  • Peter Petrovčič

    12. 9. 2025  |  Mladina 37  |  Politika

    Ukradena fotografija

    SDS je ena izmed političnih strank, ki imajo dovolj finančnega zaledja, da na jumbo oglasnih panojih oglašujejo zunaj predvolilne kampanje. Zadnji tak primer je kampanja, ki jo je stranka začela na začetku letošnjega poletja s sloganom Vzemi državo nazaj. Tvoja je. Z njim namiguje, da je nekdo ukradel državo, a je pri tem prav SDS tista, ki si je nekaj prilastila. Brez dovoljenja in seveda tudi brez plačila za uporabo je uporabila in za politične interese zlorabila ikonično fotografijo, enega izmed simbolov osamosvojitve, ki je krasil naslovnico prejšnje številke revije, ki jo berete.

  • Borut Mekina

    12. 9. 2025  |  Mladina 37  |  Politika  Za naročnike

    Kako se financira SDS?

    Stranka, ki že tradicionalno večino denarja za svojo propagando dobi mimo zakonitih poti, je seveda SDS. V SDS so v zadnjih desetih letih prek svoje televizije Nova24 zgradili razvejeno medijsko hobotnico lokalnih spletnih strani, prek katere na zamaskiran način širijo strankina sporočila. A ta hobotnica veliko stane. Nova24, ki mora financirati svoj program in delovanje lokalnih spletnih strani, na leto potroši okoli 1,5 milijona evrov. In ključno vprašanje, zaradi katerega je bila tudi ustanovljena parlamentarna preiskovalna komisija, ki raziskuje financiranje političnih strank, je – kako?

  • Dijana Matković  |  foto: Borut Krajnc

    12. 9. 2025  |  Mladina 37  |  Družba  Za naročnike

    »Ponovno moramo zgraditi socialno državo, obnoviti idejo enakosti«

    Minuli teden se je festivala Mesto knjige v Novi Gorici udeležil sloviti francoski filozof Didier Eribon, v mladosti popisovalec francoskega intelektualnega življenja in borec za pravice gejev in lezbijk, pri nas ter po svetu pa zadnja leta dodobra znan predvsem po knjigi Vrnitev v Reims, s katero se je razkril kot nekdo iz izvorno nižjega, delavskega razreda ter poskrbel, da so družbeni razredi spet postali predmet živahnih javnih razprav. Številnim avtorjem, med njimi tudi francoskemu pisatelju Édouardu Louisu, ki sodi med Eribonove bližnje prijatelje, je pokazal način, metodo, kako pisati o svojih delavskih starših, o razrednem sramu, o revščini ter kako lastno življenje politizirati. Ob Eribonovem prihodu v Slovenijo je izšla še njegova knjiga Življenje, starost in smrt navadne delavke, s katero je, kot pravi sam, na politični zemljevid poleg vprašanj spolnosti, spolne usmerjenosti in razreda dodal še starost.

  • Monika Weiss

    12. 9. 2025  |  Mladina 37  |  Ekonomija  Za naročnike

    Kdo in zakaj v državnem zboru nasprotuje 25-odstotni obdavčitvi dobičkov iz kriptosredstev?

    V državnem zboru je prejšnji teden potekala prva razprava o predlogu zakona, ki bi odpravil pomembno anomalijo: obdavčeni bi postali tudi dobički, ki jih posamezniki – fizične osebe – ustvarjajo s prodajo kriptosredstev, »čarobnega internetnega denarja«. Predlog z obsežno utemeljitvijo so pripravili na finančnem ministrstvu Klemna Boštjančiča (Svoboda), povsem jasno pa je že, da predlog z izjemo poslank in poslancev Levice izjemno moti vse, tudi poslance in poslanke Svobode. Zakaj? Bi bilo primerno, da poslanci in poslanke razkrijejo, ali imajo kriptovalute?

  • Monika Weiss

    12. 9. 2025  |  Mladina 37  |  Ekonomija  Za naročnike

    Znaki kriptoprevar

    »V zvezi s tem se oglašujeta predvsem rast in možnost hitrega zaslužka, pogosto pa so izključena opozorila o tveganosti tovrstnih storitev in produktov,« so zapisali in javno opozorili: »Naložbe v kriptosredstva in uporaba kriptostoritev so visoko tvegane in pogosto podvržene velikim nihanjem vrednosti. Kriptosredstva lahko izgubijo del svoje vrednosti ali celotno vrednost, morda niso vedno prenosljiva ali likvidna, dodatno pa kriptosredstva niso zajeta v odškodninskih shemah ali v sistemih jamstva za vloge.«

  • Stoletje laži o konoplji

    Ko govorimo o prohibiciji konoplje, ne govorimo o znanosti in sočutju. Govorimo o politiki, propagandi, rasizmu in moralni paniki. Že več kot stoletje pravni status konoplje ne temelji na dokazih, temveč na strahu in lažeh. Prepovedana ni bila zaradi svojih psihoaktivnih učinkov – teh večina njenih sort sploh nima –, temveč predvsem zaradi političnih in gospodarskih interesov, ki so iz rastline ustvarili priročnega sovražnika. Res je, da je bila v zgodovini pogosto pod takšnim ali drugačnim nadzorom – tudi zato, ker znanost še ni poznala vzroka za psihoaktivnost in homeostatskega delovanja endokanabinoidnega sistema. Previdnost je bila razumljiva. Toda politična manipulacija je rastlino izrinila iz medicine, znanosti in industrije ter jo spremenila v simbol družbenega strahu. Danes, po desetletjih dokazov, znova priznavamo, da je mogoče konopljo uporabljati varno – v medicini in tudi v rekreativne in druge namene. A pot do tega spoznanja je bila dolga, posejana z žrtvami in polna protislovij.

  • Marcel Štefančič jr.

    12. 9. 2025  |  Mladina 37  |  Svet  Za naročnike

    Kako se kapitalizem pripravlja in odpravlja na vojno

    Ko gledate kako strašno, mučno, morasto grozljivko, si ponavljate: To je le film, to je le film, to je le film! Ko ste nedavno gledali posnetke velike kitajske vojaške parade, pa ste si verjetno ponavljali: To je le parada, to je le parada, to je le parada! Ali pa: To je le predstava, to je le predstava, to je le predstava! Magari: To je le šov, to je le šov, to je le šov!

  • Erik Valenčič  |  foto: Ahmed Al Masri

    12. 9. 2025  |  Mladina 37  |  Svet  Za naročnike

    »Ob novem bombnem napadu na moj dom me ni strah, da bi umrl, ampak da bi preživel«

    Ahmed Al Masri je profesor francoščine na Univerzi Al Aksa. Odraščal je v družinski hiši v kraju Bejt Hanun na severu Gaze. Poslopja oddelka za francoščino Univerze Al Aksa in kraja Bejt Hanun ni več. Marsičesa ni več. Ahmed skrbi za ženo, njene starše in njeno sestro s tremi otroki. Do začetka tedna je bilo vseh osem nastanjenih v uničenem stanovanju v mestu Gaza, v torek, 9. septembra, pa so bili prisiljeni zapustiti mesto zaradi ukaza izraelske vojske prebivalcem, da morajo oditi na jug. Tam zdaj ponovno životarijo v šotorih. Intervju je bil tik pred njihovim izgonom iz mesta Gaza opravljen prek aplikacije WhatsApp, ker ima Ahmed v telefonu nameščeno virtualno kartico e-SIM, ki mu omogoča dostop do interneta prek izraelskega telekomunikacijskega omrežja.

  • Uredništvo

    12. 9. 2025  |  Politika

    Sin Donalda in Melanie Trump naj bi prihodnji mesec prišel v Slovenijo

    Po poročanju revije Suzy sin ameriškega predsednika Donalda Trumpa in prve dame Melanie Trump jeseni prihaja v Slovenijo. Spremljal naj bi svojega dedka Viktorja Knavsa, obisk pa naj bi se odvil že oktobra. Šlo naj bi za neuraden obisk, zato naj bi pristali na enem od letališč v soseščini in to vzeli kot izhodišče za raziskovanje Slovenije.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    12. 9. 2025  |  Mladina 37  |  Dva leva  Za naročnike

    Blejski forum dveh resnic

    Napis s čolna na Blejskem jezeru je udeležencem Blejskega strateškega foruma sporočal (verjetno ne samo Kaji Kallas, ki je bila upodobljena, kako se rokuje s krvavorokim Netanjahujem), kakšna je njihova vloga in odgovornost za morijo v Gazi. Na kratko: »Ja, soodgovorni ste!« In blejsko mirovniško »mini flotiljo« je spremljal, nadzoroval in menda tudi pregnal policijski čoln z oboroženimi člani posadke z zamaskiranimi obrazi (?!). Verjetno ne zaradi varnosti protestnikov. No, med udeleženci foruma jih je bilo kar nekaj, ki so v sramoto Evropski uniji in kandidatkam za članstvo. Zlasti in predvsem evropska zunanja ministrica Kaja Kallas, ki je svojo ščuvaško nrav potrjevala in demonstrirala tudi na Bledu. Če je ona (in žal je!) reprezentantka in merilo združene Evrope do svetovnih žarišč, je podoba zelo klavrna.

  • Gregor Kocijančič

    12. 9. 2025  |  Mladina 37  |  Družba  Za naročnike

    Digitalni vratarji

    Medmrežje se je z leti izrodilo v greznico sovraštva in potencialno škodljivih vsebin, na katere so neizogibno najbolj občutljivi najmlajši – torej prav tisti del uporabnikov, ki na spletu preživi največ časa. Internet je minsko polje, polno zahrbtnih pasti: od radikalizacije zakompleksanih dečkov, kakršno je spomladi pronicljivo obravnavala britanska miniserija Adolescenca, prek neskončnih arhivov hardcore pornografije, ki so dostopni komurkoli in kjerkoli, do uničujočih posledic za duševno zdravje mladih, ki preveč časa preživljajo na družbenih omrežjih.

  • Rostja Močnik

    12. 9. 2025  |  Mladina 37  |  Politika

    Dolge čakalne vrste

    Organizacija Srebrna nit, ki deluje na področju pomoči paliativne dejavnosti, je javnost opozorila na neznosne razmere na urgenci ljubljanskega kliničnega centra, kjer so dolge čakalne vrste še najbolj mučne za starejše: »Starejši, stari 80 in več, čakajo tudi do 20 ur. So na vozičkih ali posteljah; težko sami vstanejo, ne morejo na stranišče, žejni so ... te obravnave zbujajo skrb in stanje se iz leta v leto slabša,« je poudarila Irena Žagar, predsednica društva. Na UKC Ljubljana so se na kritike odzvali in opozorili na vedno večjo obremenitev urgence kliničnega centra.

  • Rostja Močnik

    12. 9. 2025  |  Mladina 37  |  Družba  Za naročnike

    Naši distributerji izraelske propagande 

    Teads je oglaševalsko podjetje iz Francije, ki se ukvarja z distribucijo oglasov na spletu in s kontekstualnim oglaševanjem. »Kontekstualno oglaševanje pomeni, da se oglas ujema z vsebino spletne strani. Če bereš o kolesih, se ti zraven besedila o kolesih kažejo oglasi za kolesa,« pojasnjuje Domen Savič, direktor zavoda Državljan D.

  • Dora Trček

    12. 9. 2025  |  Mladina 37  |  Kultura  Za naročnike

    Slovenski filmski ustvarjalec Jakob Krese je del flote, ki si prizadeva za preboj nezakonite izraelske blokade Gaze

    Filmski ustvarjalec Jakob Krese (1984) se je pred nekaj dnevi pridružil mednarodni medijski odpravi na krovu barke Vik Tekoser, namenjeni v Gazo. Neodvisno medijsko plovilo spremlja mednarodno flotiljo Sumud, največjo koordinirano civilno floto v zgodovini, ki namerava prebiti izraelsko blokado in vzpostaviti humanitarni koridor v pomoč Palestincem. Prek videoklica se nama uspe ujeti med njihovim postankom na kopnem v sicilijanskem mestu Catania, dan po tem, ko je eno izmed ladij, zasidrano v tunizijskih teritorialnih vodah, ponoči zadel dron. V zraku sta negotovost in zmeda, a tudi odločenost in upanje.

  • Kiara Ferenc Stanko

    12. 9. 2025  |  Mladina 37  |  Družba  Za naročnike

    Izbruh bolezni

    V Sloveniji je izbruhnila bolezen modrikastega jezika. Gospodarska škoda je precejšnja, rejci ocenjujejo, da je poginilo že več kot deset tisoč glav drobnice, kar je 2500 več kot lani. Izbruh je tako silovit, da se kaže pomanjkanje veterinarskih higienikov, zato imajo ponekod težave z odvozom kadavrov. Ker ti na kmetijah razpadajo, se postavlja vprašanje javnega zdravja, ker niso dovolj hitro odstranjeni, je možnost dodatnih okužb še večja. Kako se je to lahko zgodilo?

  • Rostja Močnik

    12. 9. 2025  |  Mladina 37  |  Družba  Za naročnike

    Vojaški izzivi na festivalu športa, kamor so vodili tudi osnovnošolce

    Letos je v parku Tivoli občina Ljubljana organizirala tretji Ljubljanski festival športa. Obiskovalci so se lahko pomerili v košarki, odbojki, šahu in drugih športih. Na festival je prišla tudi Slovenska vojska. V duhu vojaškega življenja so organizirali orientacijski tek, oskrbo poškodovanca, vojaško vadbo in vojaški poligon.

  • Vanja Pirc

    12. 9. 2025  |  Mladina 37  |  Svet  Za naročnike

    Občinstvo proti Trumpu

    Kultura v ZDA je po vrnitvi Donalda Trumpa na položaj predsednika države deležna buldožerske politike, katere namen je, uradno, odstraniti vse, kar je »woke« oziroma prebujensko, dejansko pa gre za obračun s tistimi, ki ne podpirajo predsednikove politike, podpirajo pa kulturo, vključujočo za vse ljudi ne glede na njihovo narodnost, raso, spol in druge osebne okoliščine.

  • N'toko

    N'toko

    12. 9. 2025  |  Mladina 37  |  Žive meje  Za naročnike

    Dragi davkoplačevalci

    Davkoplačevalec je v slovenskem medijskem prostoru izjemno spoštovana figura. Lahko bi rekli, da je za pisce ekonomskih razmišljanj najvišja moralna avtoriteta, katere interesi bi morali biti v središču politike. Naj gre za vprašanje financiranja kulture, razpravo o asfaltiranju lokalnega dovoza ali polemiko o poslovnem sodelovanju z genocidnimi državami – vedno se pozivi vladi glasijo: »Davkoplačevalci so povedali, česa nočejo!« Z leti smo se prebivalci tudi sami navadili tega naziva in se z njim poistovetili. Kot je opazilo že veliko komentatorjev pred mano, je v javnem imaginariju beseda »davkoplačevalec« skoraj povsem zamenjala besedo »državljan«.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    12. 9. 2025  |  Mladina 37  |  Kolumna  Za naročnike

    Zakaj imamo vedno manj otrok

    Prvič po desetih letih je letos v šole odkorakalo manj kot 20 tisoč prvošolčkov. To pomeni, da se slabo množimo in da nas bo – najbrž – vedno manj. Nismo izjema, nazadovanje rodnosti in upočasnjevanje demografske rasti je težava vsega sveta razen Afrike. Človeštvo bo še pred koncem tega stoletja doseglo svoj številčni vrh – kakih deset milijard duš. Potem se bo začelo postopoma krčiti. To bi lahko bilo po svoje dobro, saj že zdajšnjih osem milijard ljudi živi tako, da pospešeno uničuje okolje. A rodnost se zmanjšuje počasi, podnebna in druge krize pa napredujejo hitro. Tako te tolažbe ni.

  • dr. Bogomir Kovač

    dr. Bogomir Kovač

    12. 9. 2025  |  Mladina 37  |  Ekonomija  Za naročnike

    Gosti čas

    Zgodovinski čas med vojno in mirom v Evropi in tudi drugod po svetu se nenavadno gosti. Varnostna vprašanja so postala najpomembnejše politično blago, oboroževalni ihti držav ni videti konca. Tri najmočnejše vojaške sile sveta so v zadnjih treh mesecih pripravile veličastne vojaške parade v Washingtonu, Moskvi in Pekingu, da bi sebi in svetu pokazale potrebno moč in vojno pripravljenost. Vojni v Ukrajini po 11 letih ni videti konca, Gaza se po dveh letih spreminja v človeško klavnico, nič bolje ni drugod, posebej v Afriki. Velikim in močnim je dovoljeno vse.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    12. 9. 2025  |  Mladina 37  |  Pamflet  Za naročnike

    Počasni razpad

    Parlamentarna komisija, ki jo vodi Tamara Vonta (Svoboda), je medijem predstavila poročilo, da je stranka Nova Slovenija prek inštituta Janeza Evangelista Kreka financirala mimo zakona samo sebe in to prek poprejšnjih donacij gospodarskih družb Kolektor etc., ki so bile še pred tem uspešne na državnih razpisih pod ministri NSi. RTV SLO je skrupulozno v dnevniku predstavljala poimenske transakcije, celo tako točno, da je navedla, da je ta in ta na določeni dan dvignil 100 evrov na bankomatu Abanke na Slovenski cesti 50.

  • Uredništvo

    12. 9. 2025  |  Svet

    Čas za neodvisnost Evrope

    "Pozivi predsednice evropske komisije, da je zdaj čas za neodvisnost Evrope, so na mestu. Da Evropa pluje med velikimi silami – ZDA, Rusijo in Kitajsko – seveda ni novost. Toda razpadli mednarodni sistem po drugi svetovni vojni je Evropo dokončno iz sna Sneguljčice, ki čaka na poljub svojega princa, pahnil v kruto realnost preživetja, ko ni več mogoče računati ne na pregovorno dobro čezatlantsko partnerstvo ne na to, da se bo Rusija ustavila na ukrajinskem ozemlju ali da bo Kitajska kaj manj gospodarsko predatorska do Evrope. Ugotovitev predsednice komisije, da mora v danih okoliščinah Evropa oblikovati najrazličnejša partnerstva, je seveda pravilna. Težava je le v tem, da so pogosto interesno nasprotna, kar je bilo v unipolarnem svetu drugače, Evropa pa je v njem precej lažje krmarila."