Grega Repovž

19. 7. 2024  |  Mladina 29  |  Uvodnik

Uvodnik / Magnifico

Žal je zgodba o koncertu Magnifica v ljubljanskem Tivoliju le nova neprijetna zgodba o mestu Ljubljana, ob tem pa še izredno mučna za vse, ki cenijo Roberta Pešuta - Magnifica. Njemu namreč nikoli ni bilo mogoče nič očitati, znal je rahljati spone te družbe, veliko ji je dal kot glasbenik. A zdaj je Magnifico osrednja oseba izjemno neprijetnega nasilnega uveljavljanja volje v mestu.

Ameriški Jezus

Kaj je s temi ameriškimi atentatorji? Demokrate – Johna F. Kennedyja, Roberta Kennedyja, Martina Luthra Kinga – vedno smrtno zadenejo, republikance – Geralda Forda, Ronalda Reagana, Donalda Trumpa – pa vedno le ranijo ali zgrešijo. A ni ga čez atentat, ki spodleti. Ni boljše reklame. Ni boljšega političnega marketinga. Atentat, ki spodleti, je darilo. Če ga ne bi bilo, bi si ga morali izmisliti. Vprašajte Trumpa.

»Podobe seksualiziranih, botoksiranih žensk v pesmih in videih, v katerih se reproducira testosteronska moškost, govorijo same zase«

Nedavni raperski beef oziroma spopad med glasbenikoma Zlatkom in Challetom Salletom je na dan prinesel obtožbe, ki slednjega bremenijo spolnega nadlegovanja mladoletnic. Javno je spregovorila Ana Vida Resnik, ki naj bi jo glasbenik pred desetletjem, ko je imela komaj 15 let, spodbujal k pitju alkohola in jo spolno nadlegoval. Zadevo je ob vloženi prijavi pod drobnogled vzela policija. Vendar je ta že sporočila, da »dejanje (po takrat veljavni zakonodaji) nima elementov kaznivega dejanja«, prav tako, da v zadevi ni bilo ugotovljenih znakov katerih drugih kaznivih dejanj, so pa bili ugotovljeni nekateri znaki prekrška, »katerega pregon je že zastaral«. Zgodba je odjeknila dve leti zatem, ko je v javnost prišla »afera Fotopub«. Tedaj so se zoper organizatorja kulturnih dogodkov Dušana Smodeja pojavile obtožbe in pričevanja, da naj bi ta omamljal ženske in nad njimi vršil spolno nasilje. Dve leti po razkritjih je ta primer še vedno v postopku sodne preiskave, ki se je začela maja lani.

Energetika skozi očala jedrskega inženirja

Začenja se kampanja pred referendumom o jedrski energiji. Zato menim, da ni narobe, če bralci Mladine ne bodo seznanjeni samo s protijedrskimi prispevki, ampak bodo slišali tudi nekaj projedrske propagande. Da bodo vsaj prepoznali, kdo sodi v jedrski lobi ter kako in s kakšnimi utemeljitvami ta deluje.

Tivoli, primer samopašništva

Ko je Zavod Republike Slovenije za varstvo narave kot strokovna institucija s področja naravovarstva koncertu v mestnem parku Tivoli, ki naj bi ga tam imel starosta slovenskega popa Robert Pešut - Magnifico, drugič rekel »ne«, je glasovalni stroj ljubljanskega župana Zorana Jankovića v mestnem svetu po hitrem postopku sprejel spremembo občinskega odloka. Z njim je državni zavod za varstvo narave preprosto izločil iz odločanja o prireditvah v Tivoliju. Med 24 svetniki in svetnicami, ki so podprli tako »rešitev«, so bili ob listi župana Zorana Jankovića tudi svetnik Klemen Žibert iz SD, čigar babica Julka Žibert je svetnica Jankovićeve liste, ter šest svetnic in svetnikov Gibanja Svoboda. Med njimi je bil tudi Marko Maver, visok uradnik ministrstva za naravne vire in prostor; torej ministrstva, ki je v postopku pritožbeni organ in utegne po vseh zapletih imeti končno besedo glede izvedbe koncerta konec avgusta. Uveljavitev spremenjenega odloka je namreč, kot kaže trenutno, ustavljena z referendumskimi zahtevami.

Premiki pri študentskem delu

Smo sredi poletja, ki je med drugim tudi glavna sezona za študentsko delo. Študentsko delo poleti pa ni le zabaven način za nabiranje delovnih izkušenj mladih, za številne je preživitvenega pomena. Posredovanje študentskega dela od leta 2008 obvladujejo študentski servisi v zasebni lasti, ki si od vsakega študentskega dela odrežejo kos pogače. Ministrstvo za delo pa zdaj načrtuje spremembe. V letu dni namerava usposobiti javni Zavod za zaposlovanje, da bo konkuriral zasebnim servisom pri izdajanju napotnic za študentsko delo, poostrilo pa bo tudi nadzor nad kršitvami pravic dijakov in študentov, ki delo opravljajo.

TV komentar / Oddaja brez voditelja je slaba ideja

TV Slovenija nas je presenetila z novim formatom televizijske oddaje. Namesto Tarče – ne vemo sicer, zakaj ne more TV Slovenija pripraviti vnaprej oddaj za tistih nekaj tednov, ko so ustvarjalci na dopustu, smo namreč leta 2024 – so nam postregli z oddajo Pogovori o prihodnosti. Ta nima profesionalnega voditelja, ampak eden izmed gostov – v prvi oddaji, posvečeni alternativam prihodnosti, je šlo za vsestranskega dr. Dana Podjeda – vmes med svojimi mnenji še malo usmerja pogovor. Saj ne pravimo, da mu ni šlo kar dobro (poudarek je na besedi kar), a nobene logike ni, da največja medijska hiša, če že ima neko poletno oddajo, med vsemi zaposlenimi ni mogla najti enega, da, enega samega voditelja oziroma novinarja, ki bi vodil to oddajo – in četudi samo poleti. Se opravičujemo, nikar nas ne obtožujte kapitalistične profanosti in nerazumevanja javnega sektorja, ampak to čutimo kot pišmeuhovstvo in ne kot neko strašno inventivnost: dovolj ljudi je zaposlenih v veliki hiši na Kolodvorski ulici v Ljubljani, ne dražite nas. Razumemo, da takšne bližnjice ubirajo majhna podjetja, kjer vse obstane, če gresta dva zaposlena na dopust, a največja kulturna in medijska hiša v državi si česa takega ne more privoščiti.

Vlado Miheljak

19. 7. 2024  |  Mladina 29  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / Inavguracijski strel

Incident na predvolilnem mitingu Trumpa v Pensilvaniji si zasluži naziv političnega atentata samo pogojno. To ni bil atentat, kakršen je bil na prestolonaslednika Ferdinanda, na kralja Aleksandra, na JFK-ja in na Boba Kennedyja, na Martina Lutra Kinga, na papeža Wojtyło, na Jicaka Rabina … Atribut političnega atentata je dobil zgolj zato, ker je krogla oplazila politika. Sicer pa – to danes že z gotovostjo rekonstruiramo – storilec ni imel nikakršnih političnih motivov. Ni bil član kakšne ekstremne organizacije, ki bi ga inducirala v radikalno dejanje, niti ni bil »volk samotar«, kakršen je bil Breivik, ki je deloval po lastnem vzgibu in z zgolj posrednimi vplivi zunanjih idejnih krogov.

Lažno o migrantih

Ravnateljica OŠ Brezovica se bo zaradi širjenja lažne zgodbe o napadu migranta morala zagovarjati pred šolskim svetom, zoper njo pa je bila podana tudi prijava na policijo. Nekateri mediji so pred mesecem pisali, da naj bi bil 24-letni Maročan na avtobusu napadel in porezal osnovnošolko. Med policijsko preiskavo se je izkazalo, da se dogodek ni zgodil.

Krpanje kadrovskih lukenj

V večini držav OECD je rast števila starejših, ki so najpogostejši uporabniki storitev socialnega varstva oziroma dolgotrajne oskrbe, že presegla rast števila zaposlenih, ki te storitve lahko zagotavljajo. V prihodnjih letih se bo upokojila najštevilnejša generacija zaposlenih, po podatkih iz projekcij bi bilo do leta 2033 lahko v Sloveniji prebivalcev, starih najmanj 65 let, dvakrat toliko kot otrok, starih manj kot 15 let. Zaradi pomanjkanja kadra (skoraj 70 odstotkov delodajalcev poroča o težavah pri zaposlovanju) v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih že danes postelje ostajajo prazne.

RTV / Nezakonita odpoved

Junija lani je Uroš Urbanija, takratni direktor Televizije Slovenija in ena od ključnih oseb, ki so SDS omogočile politični prevzem javne RTV, Zemiri A. Pečovnik, urednici oddaj o kulturi, kot delodajalec izrekel najostrejši ukrep: odpustil jo je. Izredna odpoved delovnega razmerja jo je doletela, ker naj bi bila pri službeni poti na filmski festival v Cannesu, za katero ji je Urbanija večer pred odhodom odpovedal soglasje, a je nanjo vseeno odšla, izpeljala goljufijo. Vendar goljufije ni bilo: tako je zdaj, leto kasneje, presodilo delovno in socialno sodišče v Ljubljani in poudarilo, da urednica s svojo sicer resda samovoljno odločitvijo z ničimer ni škodovala RTV Slovenija, temveč je delovala izključno v njeno dobro, saj je za njen program pripravila več prispevkov s pomembne kulturne prireditve. Še več, oškodovana je bila kvečjemu ona sama, ker je bila deležna izživljanja in mobinga Uroša Urbanije, ki svojih razlogov za takšno odločitev po mnenju sodišča ni ustrezno pojasnil.

Duševne bolečine

Popoldanski kmetiji Možgan v Leskovcu pri Krškem so različne uradne službe redno izdajale opozorila, da mora izboljšati skrb za dobrih 20 glav goveda, potem pa je veterinarska inšpektorica Danuša Štiglic novembra lani 24 glav živine, ki je živela na prostem v blatni kotanji, odvzela. Za odvzem ne bi javnost nikoli slišala – kot ni slišala za preostalih 211 lani in 146 predlani odvzetih glav goveda – če ga ne bi politična desnica izkoristila za napad na ureditev, ki za kmete prinaša nekatere omejitve pri ravnanju z živalmi ter naravo in okoljem nasploh.

Cena nesreče

Premier Robert Golob, ki bo začasno prevzel vodenje ministrstva za obrambo, meni, da bomo do prihodnjega leta podvojili število pripadnikov Slovenske vojske v Natovih enotah. Med vojaki, ki se že »borijo« za našo domovino, je eden doživel nesrečo med vožnjo z vojaškim vozilom Hummer, tri leta po neželenem dogodku pa se pogaja o povrnitvi nadomestila za plačilo zdravljenja poškodovanih v tej nesreči Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ta ima v skladu s 86. členom zakona o zdravstvenem zavarovanju pravico, da pri nesreči, povzročeni iz malomarnosti, ki vodi do okvare zdravja zavarovane osebe, zahteva povračilo škode. Skupaj je za zdravljenje zdravstvena zavarovalnica odštela 34.597,02 evra.

Musk proti EU 

Spremljamo spor evropske komisije in lastnika družbenega omrežja X Elona Muska. Komisija X obtožuje, da krši evropski digitalni akt, Musk pa jo obtožuje, da hoče zahrbtno cenzurirati svobodo govora na njegovem družbenem omrežju.

Davek na kravje vetrove

Na Danskem so vlada, delodajalske organizacije iz kmetijske panoge in okoljevarstvene organizacije dosegle dogovor o ogljičnem davku na živinorejo, ki bo začel veljati leta 2030. Danska je prva država, ki bo uzakonila tovrsten davek, je pa ta del širšega zavzemanja Dancev za obnovitev državnega ozemlja, ki je zaradi desetletij intenzivne živinoreje okoljsko osiromašeno. Novi davek mora sicer potrditi še parlament, a obeta se mu široka podpora političnih strank.

Prepočasne spremembe 

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je na delovnem srečanju z ministrom za delo in enake možnosti Luko Mescem opozoril, da objekti v javni rabi, ki bi morali biti enako dostopni vsem, večinoma niso dostopni hendikepiranim osebam. Zakonsko določeni rok za zagotovitev dostopnosti javnih objektov se bo iztekel že decembra prihodnje leto. »To se ne bo uresničilo, ker si v preteklosti zaradi nedoslednega spoštovanja zakona o izenačevanju možnosti invalidov država ni sistemsko prizadevala za odpravo te anomalije,« se je odzval predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic.

N'toko

19. 7. 2024  |  Mladina 29  |  Žive meje  Za naročnike

Komentar / Politika zatona

Po volilnih turbulencah zadnjih mesecev se zdi, kot da se zahodnih držav polašča nova dinamika, nekakšno redno menjavanje vladnih in opozicijskih strank na oblasti. Nihče več se ne more prav dolgo obdržati na stolčku in nobena stranka ni nepremagljiva, vsaka oblast pa v nekaj letih prehodi pot od velikega zmagoslavja do popolnega poloma. Razlog za to je na enem izmed predvolilnih soočenj morda ubesedil Trump, ko je s svojim tipičnim gizdalinskim nasmeškom izzval predsednika Bidna: »Zadeva je preprosta – ali ljudje danes živijo bolje ali slabše, kot so na začetku vašega mandata?« Iste besede sta nato na predvolilnih soočenjih z enakim gizdalinskim nasmeškom ponovila Matej Tonin in množica drugih opozicijskih kandidatov po Evropi. Vprašanje spravlja vladajoče v zadrego, saj ne morejo odgovoriti, da živimo bolje, ne da bi s tem užalili znaten del volivcev. In ker vsaka vlada nosi breme odgovornosti za relativno zmanjšanje kupne moči in socialne varnosti dela prebivalstva, je vsako vlado treba zamenjati. Pri tej predvolilni taktiki pa se postavlja novo, težje vprašanje: se bo kakšna politična stranka sploh še lahko pohvalila, da so stvari boljše, kot so bile pred njenim prihodom na oblast?

Kdo bodo novi šefi?

Ta torek, 23. julija, bodo zadnje ure petletnega mandata odbile ravnatelju Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) Viljemu Lebanu in dan zatem bo vodenje naše najpomembnejše knjižnice, ki obeležuje 250-letnico, do nadaljnjega prevzel v. d. ravnatelja. Zakaj ne ravnatelj s polnimi pooblastili? Ker postopek izbire ravnatelja, ki bo za vodenje NUK skrbel v naslednjem petletnem obdobju, še ni končan. Javni razpis je bil sicer objavljen februarja, kar je razmeroma pozno, a vendarle še dovolj zgodaj, da bi bil izbor opravljen pred iztekom mandata. Vendar je razpis nato padel. Kot pravijo na ministrstvu za kulturo, ki bdi nad izborom direktorjev javnih kulturnih ustanov, katerih ustanoviteljica je država, sta se na razpis prijavila »le dva kandidata, ki sta sicer izpolnjevala formalne razpisne pogoje, vendar na razgovoru nista dovolj prepričljivo predstavila vizije vodenja dela in poslovanja knjižnice v prihodnjem obdobju«. Zato so razpis ponovili. Trenutno je še odprt, prijave zbirajo do 5. avgusta.

dr. Bogomir Kovač

19. 7. 2024  |  Mladina 29  |  Ekonomija  Za naročnike

Komentar / Analiza Slovenije

Nova bienalna ekonomska študija OECD o Sloveniji (OECD Economic Surveys: Slovenia, 2024) je vedno priložnostno ogledalo za sistemski pogled na stanje v državi. OECD je ugledna mednarodna institucija, njeni gospodarski pregledi imajo strokoven ugled in slovijo po odprtosti obravnav. Zato je pomembno, kako jih državni odločevalci razumejo in izkoristijo kot vodilo razvojnih sprememb. Gospodarska slika Slovenije ni slaba, težava so njene razvojne politike. Fiskalna konsolidacija je običajno vodilo takšnih nasvetov in tudi tokrat je tako. Tudi nabor reformnih priporočil ostaja v domala standardnih okvirih, od pokritja starajoče se družbe do onih glede davkov in gospodarske rasti. Tudi vladni odzivi so pričakovani. Večino ukrepov in reformnih priporočil že imamo in izvajamo, kar ostane, še pride, v tem ali novem mandatu vlade. Kritičnih refleksij glede učinkovitosti vladnih politik in težav z menedžmentom sprememb ni bilo. OECD je ponudila dokaj stereotipno analizo, mi še bolj zguljene odgovore. O novem razvojnem modelu niso govorili ne eni ne drugi. Toda prav to Slovenija najbolj potrebuje.

In memoriam / Anita Ogulin (1952–2024)

Hej, Anita.

Črni madež na zapuščini Alice Munro

Kanadska pisateljica Alice Munro, literarna ikona in ena najbolj priznanih avtoric kratke proze vseh časov, ki je leta 2013 prejela Nobelovo nagrado za literaturo, je maja letos preminula v 93. letu starosti. Le slaba dva meseca kasneje je literarni svet pretresel članek, ki ga je objavil kanadski dnevnik Toronto Star. V eseju je pisateljičina najmlajša hči Andrea Robin Skinner razkrila, da jo je očim, materin drugi mož Gerald Fremlin, v otroštvu spolno zlorabljal, mati pa je za to kasneje izvedela, a kljub temu z njim ostala do njegove smrti leta 2013.

Le pipi / Kako čista je Sena in koliko je vreden urin 

Pariški raziskovalec Fabien Esculier, strokovnjak za sisteme odpadnih voda, verjame temu, kar ljudje odplaknejo iz straniščne školjke. Veliko si obeta od človeških izločkov, če bodo le pristali na pravem mestu in ne v Seni, svetlikajoči se reki, ki teče skozi francosko prestolnico.

Druga plat zgodbe o Venezueli

Sankcije so instrument vojne; v svojih skrajnih oblikah so primerljive s starodavnimi obleganji mest, ki so jih zavojevalci načrtno izstradali. Povzročijo lahko več trpljenja in smrti od nabojev in bomb. Najokrutnejše so bile leta 1990 uvedene proti Iraku. Zaradi sesutja zdravstvenega sistema je tam umrlo poldrugi milijon prebivalcev. Dennis Halliday, nekdanji humanitarni koordinator Združenih narodov za Irak, je marca 2002 o 12 letih embarga rekel: »Uporabljam besedo ’genocid’, ker je to načrtna politika uničevanja iraškega prebivalstva. Žal stvari ne vidim drugače.«

Janko Lorenci

19. 7. 2024  |  Mladina 29  |  Kolumna  Za naročnike

Komentar / Drveči na kavču

Včasih naciji zavlada šport in zbudi nacionalno vzhičenje. To se zdaj dogaja v zvezi s Tourom, kjer Tadej Pogačar bije boj z zagrizenim Dancem Jonasom Vingegaardom (športni komentatorji so nas naučili, da se tista a-ja izgovarjata kot o). Gledamo ta kolesarski maraton, navijamo, padamo v zanos, trepetamo in smo zadovoljni, da so našega Pogačarja polni tudi veliki svetovni mediji. Saj pravzaprav po malem pojejo hvalo tudi nam na kavčih.

Obraz kot platno

Podoba obličja mladega umetnika, ki strmi naravnost v kamero. Vedno isti izrez – malo pod vratom, malo nad rameni, enak izraz, isti pogled. A kljub temu so podobe med seboj povsem različne. Na eni iz njegovega obraza poganjajo drobne cvetlice, iz druge je izrezljan velik metulj, na tretji drobne luknje, posejane po njegovem obrazu, razkrivajo plast prelivajoče se modrine. Gre za še vedno nastajajočo serijo avtoportretov mladega in prodornega fotografa in vizualnega umetnika Jaše Müllerja (rojen leta 2000), ki je kmalu po tem, ko je fotografije začel objavljati na družbenem omrežju Instagram, postala pravi hit in ga skoraj čez noč privedla do zavidanja vrednih priložnosti v tujini. Denimo sodelovanja s prestižno belgijsko modno znamko Ann Demeulemeester, francoskim alt-pop glasbenikom Christine and the Queens ter naslovnice Shadowplay Magazine, publikacije s področja sodobne umetnosti, in videa za modnega giganta Burberry.