6. 6. 2006 | Mladina 23 | Kultura | Plošča
Susana Baca: Travesias
CD, Luaka Bop, 2006, naprodaj na Drugi godbi 2006
Susana Baca v Ljubljani
© Matjaž Tančič
Čas čudno drvi. Njegova doživljanja skozi godbe se nič manj čudaško ne vračajo, včasih ob prav nepričakovanih priložnostih. O tem ima kaj povedati perujska glasbenica, levičarska socialna aktivistka in preučevalka afroameriških kultur Susana Baca. Leta 2003 je namreč prejela ugledno nagrado grammy za ponovno izdani album Lamento Negro z njenimi uglasbitvami latinskoameriških pesnikov od Cesarja Valleja do Pabla Nerude. Bizarno, vendar tako deluje logika world music, album je posnela v Havani že leta 1986 s kubanskimi in perujskimi glasbeniki. Doma so ga povsem prezrli. Ko je kot prva perujska glasbenica prejela nagrado, jo je sprejel perujski predsednik. Vsaj ne pozabimo, da je markantna pevka prvič nastopila v Ljubljani že leta 1999. In tudi tedaj je šel njen odličen, subtilen nastop tiho mimo. Latinskoameriška glasba (velja tudi za afriške godbe) je za občinstvo pomenila drvečo salso, neposreden poziv k plesu. Pri Bacinih interpretacijah, ki se opirajo na afroperujsko izročilo in pesmi v srednjem in počasnem tempu s pridušeno ritmiko, ni bilo želenega in stereotipiziranega hakeljca.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
6. 6. 2006 | Mladina 23 | Kultura | Plošča
Susana Baca v Ljubljani
© Matjaž Tančič
Čas čudno drvi. Njegova doživljanja skozi godbe se nič manj čudaško ne vračajo, včasih ob prav nepričakovanih priložnostih. O tem ima kaj povedati perujska glasbenica, levičarska socialna aktivistka in preučevalka afroameriških kultur Susana Baca. Leta 2003 je namreč prejela ugledno nagrado grammy za ponovno izdani album Lamento Negro z njenimi uglasbitvami latinskoameriških pesnikov od Cesarja Valleja do Pabla Nerude. Bizarno, vendar tako deluje logika world music, album je posnela v Havani že leta 1986 s kubanskimi in perujskimi glasbeniki. Doma so ga povsem prezrli. Ko je kot prva perujska glasbenica prejela nagrado, jo je sprejel perujski predsednik. Vsaj ne pozabimo, da je markantna pevka prvič nastopila v Ljubljani že leta 1999. In tudi tedaj je šel njen odličen, subtilen nastop tiho mimo. Latinskoameriška glasba (velja tudi za afriške godbe) je za občinstvo pomenila drvečo salso, neposreden poziv k plesu. Pri Bacinih interpretacijah, ki se opirajo na afroperujsko izročilo in pesmi v srednjem in počasnem tempu s pridušeno ritmiko, ni bilo želenega in stereotipiziranega hakeljca.
Od sredine devetdesetih let Susana Baca snema za strumno založbo izbranih godb in izvajalcev Luaka Bop Davida Byrna. Ta je, očaran nad slišanim, pevko vzel v svoje varstvo, ji organiziral snemanja z newyorškimi glasbeniki z off scene (Marc Ribot, Greg Cohen, John Medeski) in s Perujci. Mehka perkusivnost lesene tolkalske škatle cajon pritajeno daje slutiti "kreolsko zmešanost", mestizacijo, ki je na delu tudi v afroperujski kulturi in o kateri je z zavestjo o marginaliziranem družbenem položaju in zgodovini "črnskih Perujcev" pela Susana Baca. Tudi Travesias je podoben album, le da je tematsko razširjen s pazljivo izbranimi pesmimi avtorjev z različnih koncev sveta, s Haitija (Frantz Casseus), iz Francije (Maxime le Forestier); Čile zastopata Neruda in Violeta Parra (velika avtorica nueva cancion), Brazilijo "tropikalist" Gilberto Gil, ki odpoje svojo Estrela. Baca je dodala svoje interpretacije perujskih kreolskih avtorskih in tradicionalnih pesmi.
Glasbena spremljava je ponovno newyorško-perujska (s takojci prepoznavnim Marcom Ribotom, radi pozabljamo, da je bil v kitarskem uku pri Casseusu), brez drobljenja cajona, središčnega inštrumenta, ne gre. S Susano Baca, z njenim mehkim podajanjem in niansami se ponovno vrača sicer preoblikovana tradicija socialno angažirane, pretanjeno intimne in transindividualne nueva cancion. Latinska Amerika se spreminja, vrvi, se duši v socialnih stiskah. Dejavno se odziva na stanje doma, na ravnanje "velikega severnega brata" in koalicije zahodnjaških pobratimov. Kaj je bolj neodgovornega kot nedavna dunajska izjava "laburista" Blaira o "neodgovornosti nekaterih latinskoameriških držav"?
+ + + + +
