Glave v (iraškem) pesku

Obletnica 11. septembra je že postala tisti tradicionalni čas, ko na vrsto pridejo razni pisuni in prodajalci megle, ki pišejo hvalospeve sveti (ameriški) vojni proti terorizmu. Ker ne znajo svojih stvari konkretno argumentirati, intelektualne luknje v svojih stavkih polnijo z raznimi klišeji in, kot rečeno, meglo. Nekaterim medijem se vseeno zdi, da jih je treba objaviti in to je bržkone tudi vljudno ter uravnoteženo.

Delo je prejšnji četrtek tako objavilo komentar »še vedno jeznega« ameriškega ambasadorja Josepha Mussomelija, Dnevnikov Objektiv pa razmišljanja nekdanjega zunanjega ministra, ki nas je s podpisom vilenske deklaracije prvi vpletel v iraško vojno, Dimitrija Rupla. Da ne bi analizirali celotne nesreče obeh tekstov, izpostavimo samo to, kar sta že oba pisca sama. Namreč, da so talibani marca 2001 razstrelili znamenite kipe Bude v provinci Bamjan. Prav. Njuno zgražanje je na mestu, ampak ni samo njuno; ves svet se je takrat prijel za glavo in potem še enkrat, ko so talibani odgovorili, češ, »kaj vam pa je, saj samo neke kamne razstreljujemo«. Čisti norci torej in pika.

Gremo raje v Irak. Kaj pa tamkajšnja kulturna dediščina? Njeno uničevanje se je začelo že takoj ob padcu Bagdada aprila 2003, ko so prestolnico zajeli neredi, pobijanja in plenjenje. Ko so novinarji vprašali tedanjega ameriškega obrambnega ministra Donalda Rumsfelda, zakaj je ameriška vojska to dovolila, je odvrnil s tistim perverznim nasmehom, češ da je razumljivo, da ljudje zdaj malo uživajo v svobodi. Med drugim je bil napaden in oplenjen Iraški nacionalni muzej, kjer je bila shranjena dediščina prvih civilizacij, torej svetovna dediščina. Bodimo jasni: libijski uporniki so že pred meseci dodelali načrt, da bodo takoj po padcu Gadafijevega režima zavarovali ključno civilno infrastrukturo ter arheološko in kulturno dediščino. Američani tega v Iraku namerno niso storili. Kot je takrat v intervjuju za britanski BBC povedala Nabhal Amin, namestnica direktorja muzeja: »Američani naj bi zavarovali naš muzej. Če bi imeli samo en tank in dva vojaka, se nič od tega ne bi zgodilo.«

Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel in ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli sta nas spomnila na talibansko uničenje Budovih kipov v Afganistanu, pozabila pa uničenje svetovne dediščine med okupacijo Iraka.

Nadalje, UNESCO, Agencija Združenih narodov za svetovno dediščino, je v poročilu avgusta 2009 zapisal, da so ameriške okupacijske sile zakrivile hudo in nepopravljivo škodo na arheološkem najdišču Babilon. Čez najdišče so potegnili osem obrambnih jarkov, eden je bil dolg več kot 160 metrov, vse so prekopali in v starodavne zidove z najzgodnejšo pisavo na svetu zabijali jeklene palice in tako dalje v nedogled. »Šlo je za sistematično barbarsko uničevanje kulturne dediščine.« Zakaj je ta stavek v navednicah? Ker gre za citat Rupla - v zvezi s kipi Bude.

Rupel je svoje misli v Objektivu kronal z naslovom »Ne branimo svojih meja, ampak meje zavezništva«. Ne. Kar branite, so meje hipokrizije vaše in samo vaše vojne proti terorizmu. Bi mu moral kdo povedati. Kar pa zadeva veleposlanika Mussomelija, bi ga pa moral nekdo - kdorkoli - spomniti, da je ameriška administracija talibanom maja 2001, torej dva meseca potem, ko so razstrelili tiste Budove kipe, podarila 43 milijonov dolarjev. Zato ker jim je zraven uspelo uničiti še precej opijevih polj. Tako da: pssssst!