Omejevanje svobode

Arabske revolucije so »izumile« novo vlogo družabnih omrežij. Mediji, kot sta Twitter in Facebook, so pomagali pri organizaciji protestov in s tem razjezili vlade. Zato je na primer Hosni Mubarak 28. januarja za pet dni »ugasnil« spletne in mobilne medije. To mu sicer ni veliko pomagalo ...

Po zgledu Egipta se je komunikacijsko omejevanje preselilo tudi v Evropo in ZDA. Zaradi nasilnih nemirov v Veliki Britaniji se pojavljajo politične zahteve po blokadi družabnih omrežij, zaradi povečanega povpraševanja mobilnih operaterjev po internetnih storitvah, pa je vlada podjetje BlackBerry pozvala, naj izključi svojo funkcijo Blackberry Messenger. Ta omogoča šifrirano pošiljanje sporočil,v katera policija nima vpogleda. Iz BlackBerry so potrdili da bodo v primeru podobnih nemirov sodelovali pri izklopu. Tudi v ZDA že obstaja zakon, po katerem se lahko omejuje dostop do medmrežja. Tako so recimo zaradi protestov v San Franciscu nedavno odpravili internetne mobilne storitve na podzemni železnici in vlakih.

Kako je s tem v Sloveniji? Nam lahko vlada kar izklopi internet? Slovenija ima v ustavi člene, ki postavljajo meje, znotraj katerih država lahko posega v pravico posameznika. Izredna profesorica na Fakulteti za družbene vede dr. Tanja Oblak pravi, da nadzornega vpliva, tega, da bi maksimalno nadzorovali ali cenzurirali delovanje državljanov, v slovenskem prostoru ni zaznati. »Ozračje v nekem splošnem smislu ni grozeče. Vendar pa se najdejo v zgodovini mobilnega in internetnega komuniciranja konkretni primeri, ko smo vmešavanje vendarle doživeli.« Primer je blokada iger na srečo, ki so brez koncesije vlade.

V Sloveniji je bil v zadnjih desetih letih napredek mobilne telefonije in mobilnega interneta zelo hiter. Nadzorovanje in omejevanje mobilne komunikacije naj se ne bi izvajalo, razen pri sodnem postopku, ki omogoči dostop do informacij pristojnim državnim organom, pojasnjuje Nataša Osolnik iz Telekoma. »Eno izmed temeljnih načel in vodil - zapisano je tudi v evropski in domači zakonodaji - je zagotavljanje zaupnosti in tajnosti komunikacij, ki smo mu zavezani operaterji ponudniki storitev in seveda državni organi.« Popolnega izklopa komunikacij v Sloveniji torej še ni bilo. »Tehnološko je možen izklop posameznih postaj in tudi celotnega omrežja ali zgolj posameznih storitev. Popolna blokada komunikacij je nemogoča. Če drugega ne, se je treba zavedati, da npr. signal mobilnih omrežij prehaja tudi čez mejne črte.«

Sleherno načelo demokratičnega delovanja izgine tisti trenutek, ko želi politika nadzirati informacije javne narave. »Če bi se to zgodilo, so to po mojem znaki za preplah, ki bi morali prebuditi državljane,« še dodaja Oblakova.