Komunikacijska deblokada

Tako kot vsi si tudi ljudje z avtizmom želijo imeti prijatelje, vendar stike vzpostavljajo težje kot drugi. Želijo se družiti in sklepati poznanstva, a se ne počutijo lagodno, če je okoli njih preveč neznanih ljudi. Zato je Center za avtizem v sodelovanju z nekaterimi tujimi partnerskimi organizacijami dve leti ugotavljal, kakšno vlogo lahko imajo pri lažjem vzpostavljanju stikov družabna omrežja na spletu. Mednarodni projekt ACE (Autism connections Europe) je financirala evropska komisija.

Avtizem je razvojna motnja, zaradi katere imajo posamezniki težave pri komunikaciji, socialni interakciji in fleksibilnosti mišljenja: razumevanju občutkov in dejanj drugih ljudi ali predvidevanju posledic nekaterih dejanj. Zato jim je laže, če ljudi spoznavajo z varne razdalje, kakršno ponujajo spletna družabna omrežja, kot je Facebook, je pojasnila vodja projekta Janja Kranjc iz Centra za avtizem: »V klepetalnici lahko neposredno komuniciraš, lahko pa komu samo pošlješ sporočilo. Takšna komunikacija daje posamezniku dovolj časa za premislek, to pa je za osebe z avtizmom še toliko pomembneje.«

Spodbujanje socialne interakcije je med dvajsetimi udeleženci iz Romunije, Estonije, Velike Britanije in Slovenije potekalo tudi s srečanji v različnih državah. Pa lahko ugotovitve, do katerih smo prišli na podlagi tako majhnega vzorca, prenesemo na celotno populacijo?

Kot odgovarja Kranjčeva, je bila to pilotska raziskava za pridobitev temeljnih izhodišč, ki bodo omogočala nadaljnje delo na tem področju. Med projektom sta Univerza Oxford Brookes in Inštitut za komunikacijo in zdravje Univerze v Luganu raziskovala, ali lahko predhodna komunikacija prek spleta osebam z motnjami avtističnega spektra (MAS) kakorkoli olajša prvi stik in nadaljnjo komunikacijo v resničnem življenju. Pokazalo se je, da je bil Facebook uporabnejši kot sredstvo vzdrževanja stikov po tem, ko so se udeleženci že spoznali, in ne toliko kot sredstvo prve komunikacije z neznancem, to pa potrjujejo tudi druge raziskave spletnih družabnih omrežij. Je pa raziskava pokazala splošno izboljšanje razpoloženja udeležencev, saj so, kot pravi Kranjčeva, med projektom spoznali druge s težavami, podobnimi svojim, in se jim ni bilo treba kakorkoli pretvarjati.

Takšna komunikacija daje posamezniku dovolj časa za premislek, to pa je za osebe z avtizmom še toliko pomembneje.

Čeprav Kranjčeva priznava vprašljivost ugotovitev zaradi majhnega vzorca, je končna ugotovitev projekta, da se spletna omrežja lahko uporabljajo kot sredstvo za učenje veščin komunikacije oseb z MAS in da spodbujanje socialne interakcije in omogočanje doživljanja novih situacij pozitivno vplivata na socialne spretnosti oseb z avtizmom. Naslednja želja je zato vzpostavitev takšnih skupin na nacionalni ravni v več državah. Te bi osebam z avtizmom omogočale povezovanje prek spleta in tudi medsebojna srečanja, na dolgi rok pa uspešnejše vključevanje v družbeno življenje. 5

Takšna komunikacija daje posamezniku dovolj časa za premislek, to pa je za osebe z avtizmom še toliko pomembneje.