23. 9. 2011 | Mladina 38 | Družba
150 polbratov in polsester
Koliko otrok ima lahko darovalec semena?
Si predstavljate, da ste spočeti z umetno oploditvijo in kasneje v življenju izveste, da imate več kot 50 polbratov in polsester? V ZDA je to nekaj povsem vsakdanjega, saj ni zakonskih omejitev, kolikokrat je lahko uporabljeno seme enega darovalca. Semenske celice nekaterih darovalcev so že bile uporabljene tudi do 150-krat, zato so nekateri začeli opozarjati, da bi lahko to nevede privedlo do incesta ali do zveze med polbrati in polsestrami, ne da bi se ti tega sploh zavedali. Ena izmed možnosti preprečevanja takšnih zvez je, da otroci, spočeti z biomedicinsko pomočjo, in donatorji svojim sorodnikom sledijo. To jim kar prek spleta omogoča Register donatorjev in njihovih otrok DSR (Donor sibling registry), kjer je najti seznam več kot 500 darovalnih bank v ZDA in 125 ustanov po svetu. Na podlagi podatkov iz registra se je do sedaj povezalo že več kot 8600 polbratov in polsester, vseh registriranih članov, torej donatorjev, staršev in ljudi, spočetih z umetno oploditvijo, pa je skoraj 33 tisoč.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
23. 9. 2011 | Mladina 38 | Družba
Si predstavljate, da ste spočeti z umetno oploditvijo in kasneje v življenju izveste, da imate več kot 50 polbratov in polsester? V ZDA je to nekaj povsem vsakdanjega, saj ni zakonskih omejitev, kolikokrat je lahko uporabljeno seme enega darovalca. Semenske celice nekaterih darovalcev so že bile uporabljene tudi do 150-krat, zato so nekateri začeli opozarjati, da bi lahko to nevede privedlo do incesta ali do zveze med polbrati in polsestrami, ne da bi se ti tega sploh zavedali. Ena izmed možnosti preprečevanja takšnih zvez je, da otroci, spočeti z biomedicinsko pomočjo, in donatorji svojim sorodnikom sledijo. To jim kar prek spleta omogoča Register donatorjev in njihovih otrok DSR (Donor sibling registry), kjer je najti seznam več kot 500 darovalnih bank v ZDA in 125 ustanov po svetu. Na podlagi podatkov iz registra se je do sedaj povezalo že več kot 8600 polbratov in polsester, vseh registriranih članov, torej donatorjev, staršev in ljudi, spočetih z umetno oploditvijo, pa je skoraj 33 tisoč.
V Evropi je takšen scenarij manj verjeten. V Španiji nacionalni register darovalcev skrbi za to, da ima vsak darovalec oziroma darovalka lahko največ šest otrok, v Franciji pet, pri nas pa so lahko spolne celice darovalca uporabljene dvakrat. Kot je pojasnila prof. dr. Bojana Pinter, vodja darovalskih postopkov na Ginekološki kliniki v Ljubljani, so snovalci zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo upoštevali možnost, da bi se nevede srečala otroka istega darovalca. Strokovnjaki so menili, da je glede na majhnost Slovenije to tveganje zelo majhno, če se darovane spolne celice uporabijo v največ dveh družinah. Sploh pa se v Sloveniji oploditev z darovanim semenom ali darovanimi jajčnimi celicami uporablja samo pri parih, ki imajo težave z neplodnostjo, darovalci so anonimni in se s podpisom zavežejo, da ne bodo iskali svojih potomcev. Ko oddajo seme ali jajčne celice, tudi niso obveščeni, ali so bile uporabljene, obvestijo pa jih, če jih zaradi takšnih ali drugačnih razlogov uničijo. Za darovanje spolnih celic prav tako ni dovoljeno dajati ali prejemati plačil ali kakšnih drugih koristi, darovalci dobijo le povrnjene potne stroške.
Možnost oploditve z biomedicinsko pomočjo pri nas obstaja od leta 2000, do sedaj se je na ta način rodilo 122 otrok, 24 nosečnosti še traja. Sicer pa Pintarjeva opozarja, da bi si želeli še več darovalcev, saj bi »glede na trenutne potrebe neplodnih parov pri nas potrebovali vsaj 15 novih darovalcev semena na leto. V prvih letih po sprejetju nove zakonodaje leta 2000 se je za darovanje semena odločilo do 20 novih darovalcev na leto, v zadnjih letih pa darovanje upada in se na leto za to odloči pet do deset novih darovalcev.«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.