Indignados (jezni) po ameriško

Minuli teden je na stotine mladih zasedlo Liberty Park v New Yorku, le nekaj stolpnic stran od Wall Streeta, kjer je sedež newyorške borze, glavne tarče njihovega besa, ki jim je, tako menijo, ukradla prihodnost. Tam, združeni v OccupyWallStreet, šotorijo, simpatizerji pa jim prinašajo pice, denar in tehnološko opremo. In niso več sami. Kot gobe po dežju nastajajo podobna gibanja tudi v drugih ameriških mestih.

Na ulicah mest je sicer protestnikov - tabornikov - malo, kajti pomembnejši del njihovega aktivizma poteka na spletu. Simbioza med pouličnim in spletnim aktivizmom. Pa vendar, čeprav mogoče bolj tehnološko sofisticirano, je zdajšnje dogajanje na ulicah ameriških mest del istega procesa, kot smo ga lahko videli v Španiji, v Grčiji ali v Franciji pod nazivom »jezni«. Tudi v Ameriki se je na ulice napotila generacija mladih, visoko izobraženih ljudi, ki so brez službe in prihodnosti, sedanja generacija starejših pa jim je ob vsem naprtila na pleča še gromozanski dolg. Večinoma so protestniki otroci srednjega sloja. Upoštevali so družbene norme in pravila. Hodili v šole, končali fakulteto, zdaj pa so, zaradi krize, izobčenci sistema. Se pa v neki točki, pomembni, razlikujejo od »jeznih« v Evropi, ki odhajajo na ulice z upanjem, da so spremembe političnega in gospodarskega sistema možne po meri človeka. V ZDA bi radi sistem porušili do temeljev in začeli znova. Najprej pa želijo seveda premisliti o vsem. O naravi (finančnih) trgov, denarju, dolgu in si dogovoriti na vprašanje, zakaj ekonomija. Ogorčeni so, ker jim je oblast lagala že celo desetletje in jih prepričevala, da je trg najboljši razsodnik v družbi in objektiven, ker ga obvladuje »nevidna roka«. Ne, pravijo. Obvladujejo ga ljudje, ki v času te krize dobivajo podobo, imena in priimke. Kot je v torek doslej neznani finančni borznik za BBC dejal, da se »ne slepite, da nam vladajo države. Svetu vlada Goldman Sachs. In ljudje, ki ga vodijo«, je šokiral TV-avditorij. Predlagal je, naj ljudje zavarujejo svoje premoženje, ker prihaja novi val krize, v katerem bo na milijone ljudi izgubilo svoje prihranke. Pretiravanje? Hec je v tem, da so v svetu borznih špekulacij in tveganih skladov, takšne izjave performativ. Proti takšnemu svetu, takšnim idejam in ideologiji, pa se borijo mladi zahodnega sveta.

David Graeber, Guardian: “Mladi nam delajo veliko uslugo, le da se tega še ne zavedamo.”

Protesti mladih v arabskem svetu, v Evropi in v ZDA so po mnenju Guardianovega kolumnista Davida Graeberja nadaljevanje antiglobalizacijskega gibanja, ki se je konec devetdesetih začelo v Seattlu. Bili so uspešni, saj jim je uspelo Mednarodni denarni sklad potisniti iz Vzhodne Azije in Južne Amerike. Toda dolžniška kriza je udarila po Evropi in ZDA, politični tehnokrati pa nas prepričujejo, da jo je mogoče rešiti le z varčevalnimi ukrepi. In zdaj niso tarča protestnikov le mednarodne finančne institucije, ampak najprej domači politični razred, ki izgublja legitimiteto. Zato se ne marajo pogajati z njim. Nobenih pogajanj. Vsi naj odidejo, zahteva kanadska aktivistka Naomi Klein. Zgodovina ni na strani bogatih, pravi Graeber. Po propadu kolonialnih imperijev smo dobili socialno državo. »Vprašanje je, kako se bo tokrat izšlo. Jezni po zahodnem svetu trgajo vezi, ki so jih oklepale zadnjih trideset let. Pripravljeni so tvegati. In delajo nam veliko uslugo, vendar se tega vsi še ne zavedamo,« trdi Graeber.