Retuširanje zgodovine?

Konec oktobra se bo v Murski Soboti nadaljevalo sojenje nekdanjima častnikoma JLA Vladu Trifunoviću in Berislavu Popovu, obtoženima kaznivega dejanja vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo junija 1991. Motorizirana brigada JLA je iz Varaždina prek Ormoža prodirala proti Gornji Radgoni in po pričevanju Mateja Petroviča na avgustovskem zaslišanju so pripadniki JLA ustrelili domačina Alojza Gaubeja. JLA pa je tudi sicer s svojimi dejanji povzročila veliko škode Gornji Radgoni.

Po dvajsetih letih sodni proces zoper oba nekdanja častnika še ni končan. Še bolj žalostno pa je, da se pripadniki slovenske TO med seboj ne morejo »dogovoriti«, kaj je kdo počel v kakšni vojaški operaciji. Temu smo priča v zgodbi o zavzemanju mejnega prehoda v Rožni Dolini. S četico devetih pripadnikov TO naj bi bil 28. junija 1991 polkovnik Srečko Lisjak osvobodil najprej Rožno Dolino, dan kasneje pa še mednarodni mejni prehod Vrtojba, saj po njegovem »milica in TO na začetku nista opravili svoje naloge« in je šele njegovi skupini uspelo zavzeti prehod, zajeti 138 vojakov JLA ter pet tankov in drugih vojaških vozil.

Interpretacije spopada so različne. Tudi tendenciozne. Tako v propagandni knjižici Resnica o oboroženem spopadu v Sloveniji, ki jo je leta 1991 izdala Vojna štamparija Beograd, na 32. strani preberemo: »V napadu na enote JLA v Rožni Dolini so pripadniki oboroženih sil iz Slovenije pred svojimi vojaki in pred tanke JLA poslali nedolžne civiliste - ženske in otroke. Prav so seveda računali, da pripadniki JLA nanje ne bodo streljali.« Kar ne drži, to je neuspešna propaganda JLA.

A spori o zavzetju mejnih prehodov Rožna Dolina in Vrtojba potekajo doma. Nekateri nasprotujejo Lisjakovi razlagi. Med njimi je tudi pravnik Julij Levpušček, pripadnik policijskega združenja Sever. Opozarja na nedoslednosti. Z Lisjakovo udarno skupino je sodeloval občan Drago Kosmač. Njegova vloga pa je v zgodbah o zavzetju Rožne Doline zanemarjena. Kosmač pravi, da so se vojaki JLA vdali njemu.

Lisjak seveda tega ne potrjuje. Po njegovem se vojaki ne morejo vdati civilistu in zanika kakršnokoli vlogo Draga Kosmača pri vdaji jugoslovanskih vojakov.

Z Lisjakovo udarno skupino je sodeloval občan Drago Kosmač. Njegova vloga pa je v zgodbah o zavzetju Rožne Doline zanemarjena.

Ni jasno, zakaj Lisjak odreka Kosmaču kakršnokoli vlogo v operaciji. Levpušček v prispevku Osvoboditev mejnih prehodov Rožna Dolina in Vrtojba opozarja, da »uradna zgodovina nekako pozablja Kosmačevo delovanje in mu ne priznava, da je sodeloval v napadu in bistveno doprinesel k uspešni izvedbi akcije«. Tudi Angel Vidmar, predsednik društva veteranov Sever Severne Primorske, vidi v poveličevanju zgolj ene osebnosti, Lisjakove torej, »vrhunec sprenevedanja«. »Mejnega prehoda Rožna Dolina 28. junija 1991 nista osvobodila gospod Srečko Lisjak in 'njegova' skupina ... Osvobodile so ga enote TO in milice ob pomoči prebivalcev,« poudarja.

Po Levpuščku pa »Lisjak in člani koordinacijske podskupine za Severno Primorsko retuširajo zgodovino. Njihova zgodba iz Rožne Doline je pač ponaredek, Lisjakovo prisvajanje Vrtojbe pa je navadna laž. In z njo nastopajo na prireditvah, v časopisih pa retuširajo zgodovino.«