Staro kot novo

Komur se v Ljubljani ne ljubi čakati na odvoz kosovnega materiala, lahko večje kose odpadkov odpelje v zbirni center podjetja Snaga na Barju. Enako velja za električne aparate. Z oddajo v zbirnem centru naj bi bili vsi odpadki zagotovo primerno reciklirani. Vendar pa v zbirnem centru srečamo tudi ljudi, ki med prinesenimi odpadki iščejo še uporabne stvari. In tu se pojavi težava. Če se nekdo potrudi in stvari, ki jih ne potrebuje več, prinese v zbirni center, seveda pričakuje, da bo zanje ustrezno poskrbljeno in da bodo reciklirane. Če pa nato kdo tako stvar vzame in jo odpelje, ni nikakršnega zagotovila, da bo nazadnje res ustrezno reciklirana. Seveda je zaželeno, da se življenjska doba kateregakoli izdelka čim bolj podaljša. Vendar, ali to odtehta tveganje, da ne bo pravilno recikliran?

Kot poudarjajo pri Snagi, ima ponovna uporaba izdelkov vedno prednost pred recikliranjem, zato ne preprečujejo odvoza odloženih stvari. Hkrati poudarjajo, da je zbirni center v bistvu dejansko namenjen odložitvi odvečnih stvari, ne pa ponovni uporabi teh stvari na mestu samem. Zadevo naj bi rešili z vzpostavitvijo centra ponovne uporabe, ki naj bi po pričakovanjih zaživel v pol leta. Za zdaj se kot najverjetnejša lokacija ponujajo prostori zraven sedeža podjetja Snaga na Povšetovi.

Centri ponovne uporabe (REUSE centri) so v nekaterih evropskih državah že dodobra razvita dejavnost, ki pomaga pri zmanjševanju količine odpadkov in temelji na socialnem podjetništvu, torej neprofitni dejavnosti, pri kateri zaposlijo težko zaposljive ljudi. Svetovalca direktorja Snage Igorja Petka je med drugim navdušil primer centra ponovne uporabe koles v Perthu na Škotskem. »V centru za kolesa sprejemajo in tudi odkupujejo stara kolesa, jih razstavijo in praktično popolnoma obnovijo, barvajo pa jih ne. Ljudje so se navadili, da so to kolesa višje kakovosti kot tista v trgovini.« V centru delajo štirje profesionalci in več kot deset prostovoljcev. »V enem letu so tako popravili in prodali več kakor 3000 koles. K njim pa hodijo nadomestne dele kupovat tudi nekateri servisi, ker nekaterih modelov koles ni več na trgu in nimajo nadomestnih delov.« Centri ponovne uporabe imajo lahko različne usmeritve. Lahko gre predvsem za obnovo koles, lahko se osredotočijo na obnovo starega pohištva ali pa na primer stare elektronske opreme. Poleg zaposlovanja težko zaposljivih je dodana vrednost takih centrov tudi sodelovanje prostovoljcev, saj ti s praktičnim delom pridobijo nova znanja, s katerimi so konkurenčnejši na trgu dela.

Ljubljanski center ponovne uporabe naj bi po besedah Igorja Petka zaživel postopoma. »V začetku želimo predvsem pri kosovnih odpadkih izločati še delujoče in koristne naprave ter z njimi oskrbovati dobrodelne organizacije, kot sta Rdeči križ in Karitas.« Šele sčasoma naj bi zaživel center v pravem pomenu besede, ki bo obsegal zbiranje kosov, popravilo in prodajo po zelo znižanih cenah.

To pa ne bo prvi center ponovne uporabe v Sloveniji. Že od lani deluje center ponovne uporabe v Rogaški Slatini, v načrtu pa jih je za zdaj še pet v različnih krajih po Sloveniji.