(Pre)bogata RKC

»Za svojo dejavnost cerkev uporablja vsa sredstva, tudi tista, ki jih dobi od zunanjih subjektov, recimo od države ... Na ta način ni več versko nevtralna, temveč se je postavila na stran te cerkve, saj jo finančno podpira pri njeni verski dejavnosti.« Tako predstavnik Koalicije za ločitev države in cerkve Herman Graber in pravni zastopnik koalicije Vlado Began pojasnjujeta razlog za nastanek peticije za odpravo državnega financiranja rimskokatoliške cerkve (RKC). To je že dober mesec mogoče podpisati na spletni strani locitev-drzave-cerkve.org.

Čeprav je Koalicija za ločitev države in cerkve nastala letos, poziv državi, naj neha financirati RKC, ni nov. Nazadnje je vladi to lani predlagalo Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve, sicer član koalicije. Zaradi gospodarske krize - so med drugim zapisali člani društva - bi lahko bila sredstva za RKC porabljena koristneje, poleg tega »katoliška cerkev s prenehanjem državnega financiranja ne bo ogrožena, saj ima po lastnih besedah več kot milijon svojih vernikov, ki so po katoliškem katekizmu in zakoniku cerkvenega prava dolžni poskrbeti za materialne potrebe cerkve.« Pobudo društva je vlada zavrnila.

Prav zdaj je v obravnavi nov predlog zakona o verski svobodi, ki med drugim sistematično ureja financiranje verskih organizacij. Nobeno presenečenje ni, da ga RKC ne podpira. Pri državnem financiranju bi se glede na to, koliko ljudi bi pri dohodnini za prostovoljno donacijo izbralo katero od verskih skupnosti, določilo relativno število pripadnikov te verske skupnosti in s tem obseg financiranja.

Čeprav se Koalicija za ločitev države in cerkve zavzema za prenehanje državnega financiranja vseh verskih skupnosti, se je zaradi višine financiranja, ki ga je deležna RKC, s peticijo osredotočila nanjo. »Ko bo to rešeno in ne bo več tega financiranja, se bo nehalo tudi financiranje drugih verskih skupnosti,« sta prepričana Graber in Began.