Manj zanesljivi od Italije in Španije?

Če se morda sprašujete, katera dramatična sprememba v ekonomskih parametrih Slovenije se je zgodila v zadnjih mesecih, da je bonitetna agencija Moody's naši državi za eno stopnjo znižala bonitetno oceno, naj takoj na začetku pojasnimo, da takšne spremembe ni bilo. Stanje slovenskih javnih financ ni danes nič slabše, kot je bilo pred mesecem ali dvema. Še več. Po ključnih ekonomskih parametrih smo primerljivi z mnogimi drugimi državami EU. Evropska komisija v poročilu o javnih financah v ekonomski in monetarni uniji za leto 2011 ocenjuje, da se bo slovenski javnofinančni primanjkljaj v letošnjem letu povečal z lanskih 5,6 na 5,8 odstotka BDP-ja, leta 2012 pa naj bi znašal pet odstotkov. Naš deficit še zdaleč ni med najvišjimi v EU, saj bo npr. na Irskem znašal 10,5 odstotka BDP-ja, v Grčiji pa 9,5 odstotka, vendar se s tem ne gre tolažiti. Skrb vzbujajoče je, da se naš primanjkljaj ne zmanjšuje, pač pa prav nasprotno, celo povečuje, v čemer smo znotraj EU unikat, saj se bo letos primanjkljaj povečal le še Danski. Tudi naš javni dolg za zdaj še ni kritičen, saj je še vedno precej pod evropskim povprečjem. Po podatkih Evropske komisije je javni dolg Slovenije od leta 2007 zrasel s 23,1 na 42,8 odstotka BDP-ja, prihodnje leto pa naj bi znašal 46 odstotkov BDP-ja. Je pa zato po mnenju številnih uglednih slovenskih ekonomistov, tudi dekana Ekonomske fakultete v Ljubljani in nekdanjega finančnega ministra dr. Dušana Mramorja skrb zbujajoča hitra dinamika rasti našega javnega dolga. Mimogrede: edina država članica EU, ki ji je javni dolg kljub težkim časom uspelo zmanjšati, je Švedska, precej pod maastrichtsko mejo 60 odstotkov BDP-ja pa je tudi stanje v Estoniji, Bolgariji in Luksemburgu. »Da smo se znašli v ekskluzivnem krogu tistih EU-držav, ki jim je bila boniteta znižana, je posledica izključno političnih dogajanj v Sloveniji,« meni ekonomist dr. Bogomir Kovač. »Temelji vzrok za padec bonitetne ocene je stopnjevanje politične krize zaradi padca vlade in s tem povezana pričakovanja. Nedvomno so tu pomembni tudi ekonomski parametri, od zaostanka pri strukturnih reformah, zlasti pokojninski in zdravstveni, do tega, da ni urejen bančni sektor. Toda ekonomski parametri so zgolj sredstvo. Cilj, ki je ključen še posebej za dinamiko bonitetnih ocen, pa so politične razmere v državi. Pri tem je pomembno tudi, kakšno je oblikovanje javnega mnenja, kakšna so sporočila, ki jih pošiljamo v svet. Ta sporočila so v Sloveniji kakofonična, zato iz tega ni težko ugotoviti, da je država v popolni črni luknji.« Za Slovenijo je v tem trenutku ključno, da čim prej dobi novo stabilno vlado, ki bo dobila mandat tudi za manj priljubljene, a nujne ukrepe. Po mnenju nekdanjega gospodarskega ministra dr. Mateja Lahovnika je treba začeti pri prestrukturiranju javne porabe, zmanjšati je treba materialne stroške in število ministrstev ter ukiniti nekatere agencije in urade. Na srednji rok pa je treba izvesti ključne strukturne reforme, zlasti pokojninsko in zdravstveno, pa tudi reformo socialnih transferjev.

Kovača ne preseneča, da je bonitetna ocena Slovenije celo nekoliko nižja od bonitetne ocene Italije in Španije, ki se v zadnjem času vse večkrat omenjata kot problematični oziroma kot tisti, ki bi se jima lahko naslednjima zalomilo, potem ko se je to že primerilo Grčiji, Irski in Portugalski. »Posplošena politična ocena je, da Italija igre preprosto ne more izgubiti. Na niši bonitetnih agencij so se znašle zlasti manjše države, ki so veliko bolj ranljive in ki so premajhne, da bi jih obravnavali po načelu 'to big to fail'. To je eden izmed razlogov, da je naša ocena nižja od ocene Italije in Španije. Pri čemer gre tu zopet bolj za političen kot pa ekonomski razlog.« Finančno ministrstvo je znižanje bonitete komentiralo rekoč, da je agencija Moody's pri svoji oceni »preveč previdna«. Pa je res? »To gotovo drži za statistično oceno javnega dolga v primerjavi z BDP-jem. Dinamično pa je slika zaradi zaostanka pri strukturnih reformah seveda slabša, kot je bila pred enim letom,« meni ekonomist dr. Rasto Ovin. Ker ima v današnjem ustroju finančnega sveta znižanje bonitetne ocene lahko tudi dramatične posledice, seveda ni vseeno, kakšna je ta ocena. »Za nas je to ogledalo, ki nam mora biti v opomin, saj boniteta vendarle močno vpliva na ceno zadolževanja tako države kot tudi bank, podjetij in posameznikov. Znižanje bonitete moramo razumeti kot opozorilo, da sedanja smer ni prava. Po drugi strani pa iz tega ne smemo delati še dodatne drame, ker bo škoda še večja, kot je že sicer,« poudarja Kovač. Strah, da bi se finančni trgi kot hijene spravili na Slovenijo in jo namenoma sesuli, se mu ne zdi realen. »Za to nimajo posebnega razloga. Če pa bi ga imeli, bi nas seveda z lahkoto sesuli.«