V službi lobijev

To, kar se je v minulem tednu dogajalo v slovenskem parlamentu, je znak za alarm. Tako odkritega priznanja, da parlamentu sprejemanje zakonov lahko narekuje gospodarska družba, še nismo videli. Zaradi takega nespoštovanja načel demokracije in ignoriranja lastne zakonodaje se je smiselno vprašati, v čigavi službi so nekateri poslanci državnega zbora.

Termoelektrarna Šoštanj za črpanje ugodnega posojila Evropske investicijske banke (EIB) za gradnjo šestega bloka potrebuje jamstvo države za 440 milijonov evrov. Zaradi določil energetskega zakona posojila namreč ne more zavarovati z energetsko infrastrukturo. In poroštvo do 25. novembra, saj je to rok, ki ga je postavila EIB. Če poroštva ne bo, se bo projekt še podražil, v skrajnem primeru se lahko celo popolnoma ustavi. Poroštvo mora država potrditi z zakonom, ki bi ga morala državnemu zboru ob ustreznem predhodnem postopku predlagati vlada. A vlada je prejšnji teden padla. Do izvolitve nove opravlja samo še tekoče posle. In med tekoče posle predlaganje takega zakona pač ne sodi.

V TEŠ in njenemu lastniku, Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), kjer so kljub nezagotovljenemu poroštvu že podpisovali pogodbe za gradnjo TEŠ 6, kot da bi to poroštvo že imeli, so dolgo čakali na vlado. A ko so ugotovili, da nanjo ne morejo več računati, so stvari vzeli v svoje roke in se obrnili na poslance. V dneh po izglasovanju nezaupnice vladi naj bi se po hodnikih državnega zbora potikali predstavniki obeh družb in poslanske skupine prepričevali, naj poskrbijo za zakon o poroštvu. »Me prav zanima, če so poslanske skupine prijavile lobiranje pri Klemenčičevi komisiji,« se ob tem sprašuje poslanec Zaresa Franco Juri. Kot je zatem sporočila Komisija za preprečevanje korupcije, so trije poslanci lobistične stike dejansko prijavili, za ostale pa je Komisija na lastno pobudo sprožila postopek preverjanja. Po pisanju Dnevnika naj bi šli predstavniki HSE pri prepričevanju poslancev tako daleč, da naj bi v primeru neizglasovanja poroštva grozili z ustavitvami vseh energetskih investicij v državi.

No, najbolj zagreti poslanci niso potrebovali veliko prepričevanja. Poslanec SD Bojan Kontič, ki bo poslanec še manj kot en mesec, nato pa bo zaradi nezdružljivosti funkcij ostal samo še velenjski župan, je že v petek v parlamentarni postopek vložil predlog zakon o državnem poroštvu za TEŠ 6. Pod zakon se je podpisalo 31 poslancev, večina iz SD, nekaj pa tudi iz SDS. Filozof in okoljevarstvenik dr. Luka Omladič je na blogu Kvarkadabra ob tem zapisal, da očitno niti ni pomembno, kdo bo zmagal na predčasnih volitvah. »Trdno razvojno koalicijo za umret že imamo.«

Seveda je bilo takoj jasno, da Kontič 17-stranskega zakona z vso potrebno pravniško dikcijo, izčrpno obrazložitvijo in natančnimi številkami ni napisal sam, šokantno pa je, kako odkrito in brez zadrege je priznal, da so zakon spisali kar na HSE. In da se mu to ne zdi sporno. »Oni nam ne morejo naročiti, naj vložimo zakon. HSE je državno podjetje. Mi še vedno mislimo, da gre v tem primeru za državni interes, ker bi v nasprotnem primeru nastala škoda. Ne gre za zasebni interes,« nam je povedal Kontič.

A to sploh ni vse. S predlaganjem zakona o poroštvu brez ustreznih predhodnih postopkov so poslanci, kot se je izrazil Franco Juri, izvedli pravi postopkovni puč. Pogodba o poroštvu, ki naj bi jo sklenili država in EIB, ima status mednarodne pogodbe. To pomeni, da se mora sklepati v skladu z zakonom o zunanjih zadevah. Vlada mora sprejeti pobudo za sklenitev pogodbe, ki jo nato potrdi parlamentarni odbor za zunanje zadeve, nato pa vlada lahko začne pogajanja. Po končanih pogajanjih se vlada seznani s poročilom in državnemu zboru v sprejem predlaga zakon o poroštvu. Ta je podlaga za podpis pogodbe, ki mu sledi še ratifikacija v državnem zboru. Kot so nam pojasnili na ministrstvu za finance, ta vrstni red »upošteva logiko procesa odobravanja poroštev države in sklepanja mednarodnih pogodb, ter je rezultat upoštevanja postopkov, predpisanih v ustavi, zakonih in podzakonskih aktih«. Absurdno je, pravi Juri, da »sploh ne vemo, kakšna bo vsebina pogodbe, pa jo potrjujemo z zakonom«.

Zakon o poroštvu za TEŠ 6 so spisali kar na Holdingu Slovenske elektrarne.

In tega se tudi tisti poslanci, ki se na to požvižgajo, jasno zavedajo. Kontič je v torkovih Odmevih priznal, da zakon o poroštvu, tudi ko bo sprejet, ne bo operativen. A to po njegovem mnenju še nič ne pomeni. »Do kon-čnega sprejema zakona lahko tisti, ki so za to pristojni, postorijo še marsikaj. Predvidevam, da bomo do sprejema tega zakona delovali usklajeno in da bo tudi vlada nudila podporo in predlagala amandmaje.« Skratka, državni zbor je 'posel' spravil v tek, vlada pa se s tekočimi posli lahko ukvarja. A vlada se, kot smo videli v sredo, ni sposobna poenotiti niti o mnenju glede zakona o poroštvu, predvsem zaradi nasprotovanja ministrstva za gospodarstvo. Razprava o zakonu na seji državnega zbora v sredo je tako potekala brez prisotnosti enega samega ministra. Zakon je sicer prvo branje prestal, je pa imelo veliko poslancev med razpravo cmok v grlu, češ, odločamo se med dvema slabima možnostma. Na veliko zadrego kaže tudi kar 21 vzdržanih glasov, skoraj tretjina vseh prisotnih poslancev. ZA je glasovalo zgolj 31 poslancev, kolikor se jih je tudi podpisalo pod zakon.

Zadrega je velika. Zakaj se projekt nadaljuje, kljub temu da je njegova dolgoročna ekonomika na tako trhlih temeljih, da se za silo izide zgolj ob zelo optimističnih predpostavkah o ceni izpustov ogljikovega dioksida v prihodnjih desetletjih? Zakaj imamo Svet za varstvo okolja in Svet za trajnostni razvoj, če ju pri taki odločitvi ne upoštevamo? Kako je mogoče, da je ob vseh pomislekih podjetje v 100-odstotni državni lasti 1,4 milijarde evrov vreden projekt TEŠ 6 pripeljalo tako daleč, da lahko njegovi predstavniki upravičeno svarijo pred hudimi finančnimi posledicami, če država ne sprejme njihove politike izvršenih dejstev? So nam dejansko ugrabili državo?