”Piratski” kompromis

Pritisk javnosti je, kot kaže, zalegel. Novela kazenskega zakonika, ki je v parlamentarnem postopku, vendarle ne bo inkriminirala celotne e-generacije, ki je zrasla ob pretakanju zastonjske glasbe in filmov z interneta.

Ob sprejemanju novega kazenskega zakonika leta 2008 so bile v 148. člen kazenskega zakonika, ki opredeljuje kaznivo dejanje kršitve materialnih avtorskih pravic, vrinjene besede »z namenom prodaje«, ki so možnost kazenskega pregona zožile zgolj na posameznike, ki bi nezakonito pridobljene datoteke prodajali naprej. A to je povzročilo, da je bil pregon nemogoč tudi, kadar je podjetje na vse svoje računalnike namestilo piratsko verzijo posameznega programa. Tega namreč ni storilo z namenom prodaje, omogočilo pa si je večjo premoženjsko korist.

Prav tako besed »z namenom prodaje« ne vključuje 149. člen kazenskega zakonika, ki opredeljuje kaznivo dejanje kršitve avtorskim sorodnih pravic, zaradi česar so bile določbe zakonika nekonsistentne. Ministrstvo za pravosodje je zato v okviru sprememb kazenskega zakonika predlagalo črtanje besedic »z namenom prodaje« iz 148. člena. A to bi po mnenju mnogih pomenilo preveč splošno določbo, ki bi velik del mladih spremenila v kriminalce.

Izključeni bodo uporabniki, katerih kršitve so manjšega pomena.

Na pravosodnem ministrstvu so dolgo vztrajali pri svojih predlogih, pred nekaj dnevi pa je minister Aleš Zalar na Twitterju vendarle objavil, da bo »'piratski' člen v noveli kazenskega zakonika verjetno dopolnjen s kompromisnim besedilom«. Takim, ki bi iz opredelitve kaznivega dejanja izločil uporabo avtorskih del za osebne namene. Državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Boštjan Škrlec je na seji parlamentarnega odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje menil, da lahko taka rešitev »uspešno zaščiti interese avtorjev na eni strani in na drugi strani tudi zadosti pogojem, ki jih je Sloveniji postavila mednarodna skupnost, sočasno pa lahko uredi notranje neskladje med dvema členoma kazenskega zakonika«.

Nalogo vložitve dopolnila je prevzel poslanec LDS Anton Anderlič, bistvo predlaganega dopolnila pa je, da besede »z namenom prodaje« nadomešča formulacija »v pridobitne namene«. Kot piše v obrazložitvi dopolnila, so s tem »še vedno izključeni uporabniki, katerih kršitve so manjšega pomena, hkrati pa se v polje kaznivosti vključujejo kršitelji, ki ravnajo pridobitno, čeprav pri tem ne gre za nadaljnjo prodajo, pač pa le za drugačen način uporabe«.

Odbor je dopolnilo podprl, seveda pa mora zakon dokončno potrditi državni zbor. To se bo predvidoma zgodilo še pred razpustitvijo, na redni oktobrski seji.