Veliko ali malo?

Je Zoran Janković močnejši od Janeza Janše? Bi njegova lista prepričala več volivcev kot pa stranka SDS? Javnomnenjska anketa, ki jo je za Mladino naredila agencija Ninamedia, je pokazala, da ne. SDS je bistveno močnejša od še vedno fiktivne liste Zorana Jankovića. In ni realno, da bi Janković v neposrednem boju premagal Janeza Janšo. Bo torej Janša zmagovalec decembrskih volitev, bo sestavil novo vlado? Stvar ni tako preprosta. SDS bo skoraj gotovo zbrala največ glasov med vsemi strankami in listami. Vprašanje pa je, kaj bodo pomenili ti glasovi na koncu.

Mladinina anketa je bila drugačna, kot so običajna merjenja volilnega razpoloženja. Ni šlo za klasično obliko merjenja priljubljenosti političnih strank, ampak so anketarji ljudem uvodoma naštevali stranke in liste ter jih spraševali po morebitni verjetnosti in odločitvi, da bi jih volili. Izbor ankete na priklic je logičen, saj smo pri Mladini poskušali izmeriti, kakšna je priljubljenost dveh novih list, torej stranke TRS, ki jo vodi Matjaž Hanžek, in Jankovićeve liste, ki za zdaj uradno niti ne obstajata. Končni rezultat je seštevek izbire stranke in relativni deleži tiste, ki je neopredeljenim volivcem najbližja. V končnem rezultatu niso upoštevani tisti, ki se volitev po lastnih besedah ne bi udeležili.

Anketa je razkrila, da bi SDS volilo 27,4 odstotka volivcev, lista Zorana Jankovića bi na ravni cele Slovenije zbrala 9,8 odstotka glasov, Pahorjeva SD 9,5, Žerjavova SLS 9,0, Hanžkova stranka bi zbrala 8,9-odstotno podporo, Desus 8,6, SNS 3,7, nekdanji članici vlade LDS in Zares pa se ne bi uvrstili v parlament. LSD bi zbrala samo 2,5 odstotka, Zares pa le 1,7 odstotka. V parlament se danes ne bi uvrstila tudi NSi, z izmerjeno 2,1-odstotno podporo.

Kaj povedo dobljeni rezultati:

Prvič - SDS je daleč najmočnejša stranka v Sloveniji. Na decembrskih volitvah bi zbrala trikrat več glasov kot vladajoča SD. Kar je velik udarec politiki in vladi Boruta Pahorja. A ta podpora vseeno ni tako velika, kot bi lahko bila. Je bistveno nižja od 50 in še nekaj glasov, kot jih napovedujejo v SDS. Janša bo gotovo na volitvah prepričal še nekaj ljudi, med njimi tudi takšnih, ki so še neopredeljeni, a kot kaže danes, njegova zmaga ne bo tako visoka. V zadnjem času ni pridobil veliko novih volivcev.

Drugič - med silami, ki naj bi predstavljale levico, je najmočnejša fiktivna lista Zorana Jankovića. Dejstvo, da je največ volivcev levice prepričala lista, ki še ne obstaja, pove, da volivci med sedanjo strankarsko ponudbo ne najdejo svojih kandidatov. Še večje presenečenje od »zmage« Zorana Jankovića je visoka uvrstitev stranke TRS. V njej so posamezniki, ki niso aktivni politiki ali pa tega že dolgo niso počeli. So alternativa, ki lahko na volitve zvabi volivce, ki se doslej volitev niso udeleževali. Stranka TRS ima pred sabo lepo prihodnost.

Zoran Janković torej zelo verjetno ne bo premagal Janeza Janše, še vedno pa obstaja verjetnost, da bi lahko postal premier.

Tretjič - Pahor je v zadnjih letih izgubil približno 20 odstotnih točk volilne podpore. Kar je približno enako deležu, ki naj bi si ga med seboj razdelila TRS in Janković. Ti dve politični skupini nekaj glasov odvzameta tudi Zaresu in LDS. Če se bo polega TRS na volitvah preizkusil Zoran Janković, obstaja razmeroma velika možnost, da se LDS in Zares ne bosta uvrstila v parlament. Volilni potencial TRS in Jankovićeve liste je danes bistveno višji kot pa volilni potenciali obeh ugašajočih levih strank.

Četrtič - zanimiva je velika podpora SLS. Navadno so ljudski stranki pred volitvami javnomnenjske ankete (razen v času Marjana Podobnika) izmerile bistveno nižjo podporo. Radovan Žerjav na desnici že nekaj časa vodi politiko, ki je manj napadalna in revanšistična od SDS, med drugim je podprl tudi sicer neuspešno pokojninsko reformo.

In petič - seštevki rezultatov strank dopuščajo možnost, da nove vlade ne bo vodil Janez Janša. Janković, Hanžek (pri čemer njunih list še sploh ni, ne vemo tudi, kdo bi lahko bili drugi njuni kandidati za poslance), Pahor in Erjavec imajo skupaj 36,8 odstotka glasov, Janša in Žerjav pa skoraj identičnih 36,4. Ti odstotki so umetne napovedi, volitve in povolilna pogajanja bodo prinesli drugačen rezultat in druge koalicije, a seštevki povedo, da je slovensko volilno telo še vedno razdeljeno približno na pol. Volitve še niso odločene.

Kaj ti rezultati pomenijo za odločitev Zorana Jankovića? Kljub temu da je trenutno najmočnejši na levici, na volitvah sam ne bi premagal Janeza Janše. Po predvidevanjih lahko v najboljšem primeru, če bo prepričal veliko neopredeljenih volivcev, kar nakazujejo strukturna križanja, dobi okoli 20 odstotkov glasov. Težko bo segel do 30 odstotkov, ki se jim Janša približuje.

Ustava določa, da predsednik republike po posvetovanju z vodji poslanskih skupin predloži državnemu zboru kandidata za predsednika vlade. To je praviloma predsednik stranke, ki dobi na volitvah največ glasov. Vendar ne vedno. Oblikovanje vlade ni pravica, temveč privilegij, ki ga mandatarju ponudi predsednik republike. V zgodovini Slovenije se je enkrat že zgodilo, da je predsednik republike ponudil mandat politiku, katerega stranka je bila na volitvah tretja. Po volitvah leta 1990 je vlado sestavil Lojze Peterle. Slovenski krščanski demokrati so takrat dobili 13 odstotkov glasov, ZSMS 14,5, prenovitelji, kasnejša SD, pa 17,3. A ker je Demos skupaj s Peterletom prepričal Milana Kučana, da lahko demokratična opozicija sestavi vlado, je Kučan podelil mandat za sestavo vlade predsedniku tretje najmočnejše parlamentarne stranke. Zoran Janković torej zelo verjetno ne bo premagal Janeza Janše, še vedno pa obstaja verjetnost, da bi lahko postal premier. Če se bo za tvegan pohod na državnozborske volitve seveda odločil.