Ženske imamo radi

Med 90 poslanci državnega zbora je zdaj le 13 žensk. Politika je povsod po svetu pretežno v moški domeni in morda bi bilo za izhod iz krize treba razmišljati o večjih spremembah. Na Islandiji, Norveškem in Finskem, torej v državah severne Evrope, ki jih radi jemljemo za zgled, imajo denimo že zadnjih 40 let v politiki velik odstotek žensk. V parlamentu jih je 40 odstotkov, na ravni lokalnih uprav pa 38 odstotkov. Po mnenju Liss Schanke, norveške strokovnjakinje za politične znanosti, bi moral biti odstotek še večji, saj so ženske nosilke pomembnega intelektualnega potenciala, ki ga je smiselno ali pa kar nujno uporabiti, je Schankejeva povedala na torkovem posvetu Vpliv volilnih okrajev na izvoljivost žensk, ki ga je pripravil Ženski lobi Slovenije.

Ženski lobi poudarja, da imamo v Sloveniji že več kot dve desetletji visoko izobraženost žensk, pa vendar te nimajo dovolj močnega glasu v odločevalni instituciji, kot je parlament. Po spremembi 43. člena ustave leta 2004 je bilo v zakonu o volitvah poslancev iz Slovenije v evropski parlament zapisano določilo, da noben spol ne sme biti zastopan v manj kot 40 odstotkih, enako spremembo je leta 2005 doživel zakon o lokalnih volitvah. Težava pa je, da stranke ženske postavljajo kot kandidatke tja, kjer je jasno, da ne bodo izvoljene.

Slovenija je razdeljena na osem volilnih enot, od katerih je vsaka razdeljena na 11 volilnih okrajev, v vsakem pa je izvoljen en poslanec.

Težava pa je, da stranke ženske postavljajo tja, kjer je jasno, da ne bodo izvoljene.

V raziskavi so preučili te okraje in določili, kateri so za katero izmed strank LDS, SDS, SD, SLS in SNS dobro, potencialno ali slabo izvoljivi. Poenostavljeno: kje ima posamezna stranka največ možnosti, da bo njen kandidat izvoljen. Raziskava ugotavlja, da je LDS na vseh petih dosedanjih volitvah v dobro izvoljive okraje med kandidate postavila malo manj kot 9 odstotkov žensk, SDS malo manj kot 7, SD 20 odstotkov kandidatk, SLS malo več kot 2 odstotka, SNS pa 10 odstotkov. Da bi bilo nazadnje v državnem zboru več žensk, bo torej potrebno še kakšno zakonsko določilo.

Sociologinja Milica Antić Gaber meni, da bi bilo nujno omejiti število poslanskih mandatov posameznika, namesto da imamo nekatere ljudi v parlamentu že 20 let. Vse to povzroča nezaupanje v politiko in metanje vseh v isti koš, zaradi nizkega ugleda politike pa je ženske še teže pridobiti za kandidiranje.

Čeprav prihajajoče predčasne volitve prinašajo nove stranke in nove obraze, je vprašanje, koliko od teh bo ženskih. Po mnenju ustavnega pravnika Cirila Ribičiča pozitivnih sprememb v tej smeri čez mesec dni ni pričakovati. »Vsaka politična stranka točno ve, v katerem volilnem okraju je izvolitev možna. Takrat ko je stranka v vzponu in uspešna, ima veliko izvoljenih žensk, ko pade, pa malo.« Glede na to, da je razen SDS večina glavnih strank v krizi, je malo verjetno, da bi »tvegale« s kandidaturami žensk.