Piranska marina?

Po padcu schengenske meje se je promet v slovenskem koščku morja občutno povečal. K nam prihaja veliko italijanskih plovil, zaradi gospodarske krize pa tudi marsikateri slovenski lastnik čolna, ki je prej križaril po Hrvaški, ostaja v domačih vodah. »Ponekod se je promet povečal celo za 10-krat,« pravi Davorin Fantulin iz Uprave za pomorstvo. To povečanje prometa ima več negativnih posledic, na prvem mestu pa je poslabšana varnost kopalcev. In glede na to, da je, kot pravi Fantulin, »skoraj celotna slovenska obala eno veliko kopališče«, si pristojni prizadevajo za fizično razmejitev kopalnih in plovnih območij.

Enega obsežnejših projektov, s katerimi naj bi uresničili to namero, snujejo v piranski občini. Več kot kilometer obale med Piranom in Pacugom naj bi obdali s plovci, ki bi preprečili srečevanje kopalcev in plovil. Kot pravi vodja projekta Egon Štibilj iz javnega podjetja Okolje Piran, je na območju med sezono za konec tedna zasidranih 200 do 300 plovil, nekatera pa se obali približajo celo na 20 metrov. A to je le del projekta. Ta plovila z vsakokratnim sidranjem močno škodujejo morskemu dnu in življu. Zato naj bi do prihodnje turistične sezone zunaj pasu, namenjenega kopalcem, uredili priveze s tako imenovanimi mrtvimi sidri, potopljenimi betonskimi bloki, na katere bodo pritrjene boje. Skratka, namesto divjega naj bi postavili urejeno »parkirišče«.

To je seveda med okoljevarstveniki povzročilo precej pomislekov, govorijo o ogrožanju biodiverzitete na morskem dnu, pa tudi o pokvarjenem razgledu in odpadkih iz več sto privezanih plovil. Govor je celo o »črni marini«. Na piranski občini so sprva predvidevali postavitev umetnih podvodnih grebenov, ki bi se uporabljali tudi kot mrtva sidra, a so jim na Morski biološki postaji v Piranu to odsvetovali. »Takšen poseg v naravno okolje lahko pripelje do veliko neželenih učinkov, na primer vpliv na gibanje vodne mase in naselitev tujerodnih vrst,« je pojasnil biolog Janez Forte. Takšni posegi, dodaja, so smiselni na lokacijah, kjer je človek s svojo dejavnostjo okolje degradiral. Ločeni betonski bloki naj bi bili zadovoljiv kompromis.

V območni enoti Zavoda za varstvo narave projektu kljub nekaterim pomislekom načeloma ne nasprotujejo. Kot pravi direktor Robert Turk, je pomorskega prometa že zdaj preveč, zato ga ne bi kazalo dodatno spodbujati z urejenimi privezi. »Je pa seveda res, da imamo tudi na kopnem parkirišča, da ne parkiramo kjerkoli. Na morju to ni potrebno, če se na nekem območju na dan ustavi pet plovil. Če pa jih je 150 do 200, je mogoče treba kaj ukreniti v tej smeri.« Prav tako je jasno, da bi s potopitvijo več deset betonskih blokov morje še dodatno obremenili z nekimi strukturami. »Je pa tudi res, da bo na tistem območju ne glede na vse zasidranih 200 plovil,« še dodaja Turk.