Davek na “sladko” življenje

Med ukrepi za »zdravljenje« zdravstvene blagajne odhajajoči minister za zdravje Dorijan Marušič predlaga tudi trošarine na izdelke, škodljive za zdravje. V nadgradnji zdravstvenega sistema, kot po novem pravijo zdravstveni reformi, je predviden trošarinski davek na promet s sladkimi pijačami, slaščicami in živili z visokim deležem nasičenih maščob.

Pri nas seznam »luksuznih« živil za obdavčitev šele sestavljajo, Madžari pa so že julija obdavčili čokolado, slane prigrizke, pakirane sladice, gazirane pijače in celo čips. Na Slovaškem namesto obdavčenja subvencionirajo zdravo hrano, kot je sadje, zelenjava in krompir. Za posamezne kategorije živil davek na »sladkost« že imajo tudi nekatere druge evropske države.

Oktobra letos so Danci uvedli davek na preveliko količino maščob v živilih. Vse, kar vsebuje več kot 2,3 odstotka nasičenih maščob, je zadel davčni udarec. Predvsem maslo, mleko, sir, pico, meso, olje. Tako se je cena masla zvišala za 25 centov, hamburgerja pa za 8 centov. Raziskave kažejo, da Dancem, ki so davek na nekatera sladka živila uvedli že leta 1920, ni uspelo zmanjšati stopnje debelosti pri prebivalstvu. Sicer pa so tako ali tako po številu debelih pod povprečjem držav članic EU. Toda drugi kazalniki pretirane uporabe premastnih živil kažejo, da je življenjska doba Dancev prav tako pod povprečjem v državah OECD. Zato so »visoki davki na sladkor, maščobe in tobak pomemben korak na poti podaljševanja življenjske dobe na Danskem, saj so nasičene maščobe glavni povzročitelj kardiovaskularnih bolezni in raka,« pravi danski minister za zdravstvo Jakob Axel Nielsen. Res je, da se v dansko državno blagajno zaradi tega davka steče okrog 140 milijonov evrov na leto, vendar pa »kaznovanje« maščob spodbuja, vsaj na Danskem, povečano porabo soli in umetnih sladil.