14. 10. 2011 | Mladina 41 | Politika
Nova aduta
Zoran Janković in Gregor Virant sta v slovensko politiko prinesla negotovost, čas negotovosti pa spodbuja iskanje boljših rešitev
Ljubljanski župan Zoran Janković skupaj s soprogo v trenutku, ko je javnosti sporočil, da bo kandidiral na decembrskih volitvah.
Volivci s stanjem demokracije v Sloveniji niso zadovoljni. Prav tako niso zadovoljni s politiki, strankami, z delovanjem države, razmerami v gospodarstvu, z načinom vladanja, vodenja družbe, včasih celo z igro slovenske nogometne reprezentance in z vremenom ne. Averzija je povsod, največ je je v odnosu do politike, vidna je tudi v posplošenih sodbah o tem, da so vsi politiki isti, da vsi po malem kradejo, da je čisto vseeno, kdo nam vlada. To se kaže v volilni abstinenci ali pa, kakor je nedavno ugotovil Janez Stanovnik, v popolni indiferentnosti in pomanjkanju solidarnosti. Stanovnik je v intervjuju za Objektiv citiral ruskega pesnika Jevgenija Jevtušenka: »Ni me strah prijateljev. Ni me strah sovražnikov. Strah me je indiferentnih. Ker sovražniki me lahko samo ubijejo. Prijatelji me lahko samo izdajo. Indiferentneži pa bodo prodajali zijala, ko me bodo sovražniki ubijali in prijatelji izdajali. Vidite,« je dejal Stanovnik, »to je zame problem Slovenije. Zijala. Indiferentneži.« Ljudje so pač razočarani, navajeni na samoumevnost vsesplošne rasti zadnjih dveh desetletij so prepričani, da so se bili nekoč, kakor bi v zbornem predpretekliku dejal Borut Pahor, odločili napačno. Da so volili napačne stranke.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.